21.07.2014
Rudi Klarič
PRIORITETA POSMEHA
V delovnih prostorih na Podgozdu, v mojem podjetju Cultura Europaea in na sedežu mojega Zavoda Vest v južni Sloveniji (po mojem avtomobilskem števcu natančno 15 kilometrov od sedeža Telekoma Slovenije v Ljubljani) je že četrti dan brez priključka na svetovni splet. Zato seveda nimam stika z banko, ne morem objavljati neodvisnih komentarjev, ne morem sprejemati niti pošiljati e-pošte ... ho ... ho ... ho ...
Na Telekomu Slovenije ponavljajo kot avtomat: ne vemo kdaj ... mogoče ... bomo videli ...
Sodelavka je četrtega dne brez interneta (danes - v ponedeljek) z nežnim glasom ponovno milo zaprosila, da bi se kdo le oglasil. Glas iz Telekoma Slovenije se je posmejal ... ha ... ha ... ha ... in pokroviteljsko razložil: veste, vi spadate v Južno Slovenijo. Pa imamo na Podgozdu samo mi težave ali tudi drugi? Ne, drugi na Podgozdu nimajo težav. V Južni Sloveniji pa ima veliko ljudi spletne težave. Vodimo vas kot prioriteto. Mogoče bom lahko uredil, da pridemo že konec tega tedna, morda že v petek ... he ... he ... he ...
Potem sem se s strokovnjakom pogovoril sam. Ne morem nič, mi je dejal, jaz samo povem naprej. Bom sporočil ...
Če samo sporočate naprej, potem sporočite svojemu vodstvu, da je gnilo, nesposobno in ničvredno. Saj ni treba zamenjali batov v avtomobilskem motorju. Zamenjati morate samo škatlo, nesposobneži! Sram naj vas bo.
To me spominja na moj prvi obisk v Kartumu in Omdurmanu. Prvič sem Sudan obiskal leta 1968. Čez šest let, leta 1974, sem bil ponovno tam. Imel sem občutek, da se je veliko spremenilo na bolje.
In kaj se je pri nas spremenilo po novi ustavi leta 1991? Že 23 let imamo za predsednike države izključno samo neposredne dediče stranke vojakov revolucije ... hi ... hi ... hi ...
Imamo realsocialistično sodno prakso.
Imamo kandidata za predsednika vlade, ki brani pravno državo in njeno vladavino prava ne glede na to, kakšna je, in ne mara sodelovati s tistimi, ki si upajo odkrito pokazati prezir do brezvestnosti in posledične pokvarjenosti slovenske vladavine prava okužene z miselnostjo, da mora biti spoštovana, nagrajena in čaščena, četudi si tega ne zasluži.
Imamo tudi izvoljenega vodjo slovenske opozicije, ki bo moral svoje delo opravljati kot politični zapornik ... hi ... hi ... hi ... ker ima zaničljiv odnos do komunistične sodne in politične prakse ...
In imamo Telekom Slovenije, ki obljublja, da bo morebiti zamenjal pokvarjeno priključno škatlo za spletno povezavo že v osmih dneh, če se mu bo posrečilo ... ha ... ha ... ha ...
Ni mi do nasmeha. Vse, kar mi preostane, je - posmeh. In sporočilo Ivana Cankarja:
"Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska.
Lahko se razžaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika;
jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš.”
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klarič
vrednost naših del je b