27.07.2014
Rudi Klarič
PREZIRLJIV ODNOS DO PRAVA
V prvih treh opisih stanja vesti v Sloveniji sem Ti prikazal pretresljivo razmerje med številom tistih vodilnih uslužbenk in uslužbencev v javnem delu državne uprave, ki pravo spoštujejo, in tistimi, ki ga prezirajo.
Iz moje raziskave izhaja, da pravo spoštuje le 9,1 % (96 oseb) od 1059 oseb, ki jim je bila poslana pobuda MELODIJA VESTI. Ker gre za javne uslužbenke in uslužbence, ki jih za njihovo koristno ali škodljivo delo plačuje ljudstvo, morajo biti njihova imena in priimki javni. Zato je seznam naslovov, na katere je Zavod Vest poslal mojo pobudo, javnosti dostopen dokument. Iz tega seznama je moč razbrati tudi, katere osebe so imele v tem primeru prezirljiv odnos do prava.
V naslednjih komentarjih imam namen osvetliti tudi strukturo znotraj teh 96 oseb, ki spoštujejo pravo. Tistim 963 osebam (90,9 odstotka), ki pravo sicer večinoma zelo dobro poznajo, nimajo pa do njega spoštljivega odnosa, na svojem delovnem mestu v državni upravi, pripada ljudski izraz “poden”. Ta izraz pomeni nizkotnost. In taki (v neverjetno veliki količini) vodijo našo državo. Nimam jim namena posvečati pretirane pozornosti. Upam, da je ne bodo tudi oni meni.
Poglavitni namen moje vesti ni nameniti mojo in Tvojo pozornost tistim 96 osebam, ki spoštujejo pravo, pač pa poiskati, koliko jih je med njimi takih, ki vsaj malo slutijo o izvoru vesti in njenem pomenu za zdravje, srečo in trajnostni življenjski uspeh njih samih in za blagostanje ljudstva, ki jih plačuje.
POVELIČEVANJE PRAVA – ZANIČEVANJE VESTI
V podobi s podnapisom PRAVNI ABSOLUTIZEM si lahko pobližje ogledaš večinski delež tistih oseb v javnem sektorju državne uprave RS, ki sicer spoštujejo pravo, so pa z vsebino in načinom odgovora izpričale svoj osebni prezirljiv odnos do vesti. Od 96 sicer pravo spoštujočih oseb jih kar 73 odstotkov (70 od 96-ih) verjame, da je škoda časa za ukvarjanje z vestjo. Dotični so sicer dokazali, da je njihova zavest na ravni spoštovanja prava visoka, njihova zavest pa je glede vesti mizerna oziroma je sploh ni. To pomeni, da poveličujejo vlogo prava, vest oziroma človečnost pa zaničujejo. Podrobni podatki o tem, kakšen odnos do vesti ima preostalih 27 odstotkov (26 oseb), ki jih je zajela moja novinarska raziskava, Ti bodo dostopni v naslednjih neodvisnih komentarjih.
Verjetno opažaš, da postaja moja raziskava vse bolj optimistična. Obstaja celo določena verjetnost, da bom “z lučjo pri belem dnevu” med temi 26 osebami od 1059-ih v državni upravi našel koga, ki ga vest (smisel njenega ali njegovega dela) zanima vsaj toliko kot pravo.
Osvežitev spomina:
Število oseb, ki jim je bila poslana pobuda MELODIJA VESTI: 1059.
Število oseb, ki so odgovorile na pobudo in so opravile svojo pravno delovno obveznost: 96 oseb – 9,1 %.
Število oseb, ki niso opravile svoje pravne obveznosti, za katero jih plačujemo: 963 oseb – 90,9 %.
Od 96 oseb, ki so odgovorile na pobudo, je 70 oseb (73 %) odgovorilo formalno pravno neoporečno: odgovoriliso. Vsebinsko, torej glede vesti, ki bi jim lahko edina omogočila delo smiselno opraviti, pa so mi sporočili, da jih zanima toliko kot trava na Marsu.
Povzetek:
Moraš priznati, da položaj v Sloveniji še ni povsem brezupen. Od 1059 oseb, ki upravljajo s Tvojo in mojo državo, jih 26 nima odklonilnega odnosa do vesti.
Da ne pozabim na Janeza Janšo – političnega zapornika. Če novinarsko poenostavim, je med omenjenimi vodilnimi osebami državne uprave 73 % takih, ki imajo do moje in njihove lastne vesti ignorantski odnos. Vsi vemo, kdo jih je že davno pred mano (pred približno 2000 leti) odlično opisal: “Oprostite jim, saj ne vedo, kaj delajo”.
Dopuščam pogumno možnost, da približno soroden odstotek (73 %) velja tudi za slovensko sodno vejo oblasti. Če hočejo obsoditi kogarkoli, morajo torej tete in strici iz ozadja vplivati na izbiro takih vodilnih sodnic in sodnikov, ki glede vesti nimajo pojma, kaj delajo, in brezvestna obsodba je na dosegu mezinca njihove leve roke.
Ker je možno, da je v slovenskem sodstvu odstotek teh, ki na polju vesti ne vedo kaj delajo, bistveno višji, pa obstaja resnična možnost, da tetam in stricem iz ozadja sploh ni treba niti z mezinčkom migniti.
Še dolgo potem, ko bodo zapustili ta svet in se spovedovali na onem, bo slovensko sodstvo (dokler ne bo lustrirano) inertno uporabljalo brezvestno, socialistično sodno prakso, ki so jo botri, tete in strici trudoma gradili in izgradili v pol stoletja socialistične vladavine prava.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b