08.10.2014
Rudi Klarič
VSE O KLAVIRJU
Včeraj sem obljubil še en odlomek iz pisem, ki sem jih izbral za objavo. Ne smem sicer objaviti niti imena, niti spola, niti starosti, niti drugih osebnih podatkov neznane pisateljice ali pisatelja. Niti tega ne smem povedati, ali je vse napisala ena sama oseba ali pa je pri pisanju sodeloval kolektiv in je vsak stavek napisala druga oseba. Objavil bom nekaj odlomkov iz prejetih pisem, potem pa se bom posvetil odvetnikom, ki so neodtujljivi del našega sodstva, njegove sodne prakkse, njegove morale in etike.
Danes objavljam nadaljevanje včerajšnjega pisma. Za tiste, ki ga niste brali – na kratko: gre za noro pametno druženje v energijskem polju brezvestnosti neznanih lobistov, popolnoma neznane komunistične življenjske prakse, v neznanem prostoru, neznanega dne ... (prosto po utemeljitvi sodbe SS na neko zaporno kazen).
Brezvestnim je skupno, da jih popade smrtna groza, če naletijo na kakršnokoli sled čiste vesti. Brez najmanjšega odlašanja združijo moči, da bi tovarišice in tovariši že v domu igre in dela (nekdaj DID sedaj pa otroški vrtec) bodoči delavki ali bodočemu delavcu vse pojasnili, ga izobrazili, naučili, vzgojili, usmerili na “Titovo pot – našo pot”. Še preden dobro shodi mota vsak otrok s pomočjo izključno samo državne vzgoje in šolanja spoznati, da je znanstveno, politično in sodno uveljavljena brezvestnost nekaj hudičevo lepega in sploh največ, kar se nesmiselnega človeku lahko na tem svetu zgodi
OSMO PISMO:
No, v tistem trenutku vstopi v prostor otrok, sede h klavirju in zaigra "Na planincah". Prisoten slavljenec meseca se začudi, otrpne in presenečen vpraša otroka, če je prebral njegovo ekspertno knjigo z naslovom: "Vse o klavirju". Otrok izpove, da ne. "Pa kako moreš sploh pomisliti, da bi igral na klavir brez tega osnovnega znanja?" pravi ekspert. "Pojma nimam, jaz kar sedem in kaj zaigram; kakršne volje sem," pove otrok v svoj zagovor. "Melodija, ki ste jo slišali, je zaigrana popolnoma neznanstveno! Otrok nima pojma o klavirju! Še več, predlagam dve leti zapora, ker se je neznano kdaj, neznano kje, neznano od koga, na neznan komunikacijski način naučil zaigrati ”Na planincah”. Ne more biti dvoma, da je morda prejel obljubo, ne samo zase, ampak za svojo družino, da jih bodo taisti neznanci na neznan način naučili zaigrati še kakšno koristno melodijo," pove zgroženi avtor knjige in šef katedre za klavirje. Masleša pohvali slavljenca za dober zadetek v čelo klavirske problematike in mu obljubi tako dolg sodni postopek, da bo predrzni otrok prej v penziji, kot mu bodo razsodili. MK se pritrjujoče smehlja, Miro pa pove, da že občuti neko novo etiko in poudari svoje zaupanje v pravno državo. Karel grizlja že peto hrenovko, se ne meša v debato in išče ločevalne kante, da bi pravilno odvrgel papirnat krožnik in plastične vilice. Vsi pritegnejo Zokiju, ki sicer brez posluha, a znanstveno neoporečno, zapoje svojo priljubljeno: "Na Slovenskem smo mi gospodar".
(Osebnost je zgornje pismo podpisala in dovolila objavo, vendar pod pogojem, da je objava brez njenega imena in priimka.)
Opis nadaljnjih usmerjenih norosti, to pot na temo demokratizacije zdravstva, bom objavil v jutrišnjem Neodvisnem komentarju. Temu je namreč posvečena vsebina pisma številka 9.
PAMET MI PRAVI:
Ali ne bi bilo bolje za Slovenijo pustiti sodno prakso in Janeza Janšo pri miru in se posvetiti samo Prebujevalnici in ljudem, ki so v težavah?
VEST MI PRAVI:
Vse denarne, zdravstvene in moralne težave ljudstva izhajajo iz brezvestne sodne prakse. Jo pustiti takšno, kot je, pomeni biti izdajalec ljudstva in krivoprisežnik. Zlasti še je to sramota za predsednika vlade ali države, v kateri je vestno ravnanje ustavna obveznost.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b