VHODNA VRATA

Iskalnik

Polica

NEODVISNI
KOMENTARJI
politični zapor

PISAVA:  A-  A•  A+

Vsebine police:

24.06.2016
174. DAN - SVARILO

<< | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | >>

24.06.2016

Tema:

REPUBLIKA SLOVENIJA IN VEST

V MRAKU RDEČEGA VEČERA

Vsebina

HIŠA JANEZA CERARJA

Danes ponovno objavljam Neodvisni komentar, ki sem ga napisal in na svoji spletni strani objavil dne 29. 8. 2008. Takole je bilo:

29.08.2008

Rudi Klarič

HIŠA JANEZA CERARJA

Zaradi pomote (ki jo je zagrešila po mnenju sodišča nezmotljiva Geodetska uprava) je postal lastnik hiše Janeza Cerarja nekdo drug.

Sodišče je popolnoma pravilno, a tudi povsem brezvestno razsodilo, da hiša pripada tistemu, ki je kot lastnik vpisan v popisu Geodetske uprave, ki je (glede na slovensko sodno prakso) nezmotljiva. Za brezvestno sodno prakso je dokument Geodetske uprave edini zveličaven argument za razsojanje o lastništvu nepremičnine. Zato se sodišče ni potrudilo poglobiti v rotenje Janeza Cerarja, ki je opozarjal, da gre za pomoto. Sodišču je povsem zadoščal papir Geodetske uprave. Zaradi nizke ravni duhovne prebujenosti in posledične vere v lastno nezmotljivost se sodišče ni vestno posvetilo možnosti, da bi se lahko nezmotljiva Geodetska uprava zmotila.

Če bi bilo tako prav, bi o lastništvu lahko razsojala kar Geodetska uprava. Pa ni tako. O lastništvu sme razsojati izključno samo sodišče. Geodetska uprava je le zmotljiva administrativna ustanova, ki ne more in ne sme o ničemer razsojati, pač pa mora le urejati dokumentacijo in pravilno vpisovati stanje. Sodišče pa odlikuje poseben privilegij, pravica, možnost in uradna dolžnost, da o lastništvu in vsem ostalem v življenu razsoja vestno, torej smiselno. Nemoralno in celo kaznivo je, če sodišče razsoja brezvestno, zgolj birokratsko. Vsako razsojanje mimo vesti je nesmiselno, nepošteno in krivično.

Iz nekaterih sodb “v imenu ljudstva” izhaja, da nekatere slovenske sodnice in sodnike prav malo zanimajo vest, poštenje in resnica. To ni nenavadno. Naštete vrednote so bile namreč v času vladavine rdeče brezvestnosti, drugotnega pomena. Povsem nebistvena za razsojanje je bila tudi vest in človekova temeljna pravica do poštenega sojenja. Še pomnite: “Dragi Tito, mi ti se kunemo...”. Prisegli so, da se bodo borili za rdečo barvo in bodo pripravljeni zanjo žrtvovati svojo vest ...

Po zaslugi slovenske pomladi, je ideološka pripadnost v slovenski javni upravi vsaj teoretično izgubila nekdanji prednostni pomen. Na prvem mestu naj bi bilo - zapriseženo - vestno ravnanje.

Primer Janeza Cerarja je eden mnogih, ki neizprosno dokazujejo, da slovenska sodna praksa še ni dojela pomena vesti pri razsojanju.

Brezvestno Ministrstvo za pravosodje ne čuti prav nobene potrebe, da bi komu iz ljudstva prisodilo, ali celo samodejno ponudilo vestno določeno odškodnino za mučenje, veliko trpljenje in škodo, ki jo je slovensko sodstvo povzročalo pol stoletja in jo še povzroča s svojo brezvestno sodno prakso. Namesto vestno določenih odškodnin si slovensko Ministrstvo za pravosodje za vsako ceno prizadeva zmanjšati oziroma zbanalizirati odškodninske zahtevke, ki prihajajo iz z brezvestnimi sodnimi postopki prevaranega ljudstva.

Ker ideologije še ni nadomestila vest, v sodni praksi zeva vrzel. Globoka, visoka, široka, gluha in slepa, hudo omračena duhovna praznina v glavah velike večine sodnic in sodnikov, v organizmu slovenskega sodstva in miselnosti Ministrstva za pravosodje.

Velika sreča Janeza Cerarja in ljudstva je bila, da je bilo takrat v vladi Janeza Janše že nekaj odgovornih ljudi, ki niso samo prisegli, da bodo delali vestno, pač pa so to prisego s svojimi dejanji tudi izvajali. V primeru hiše Janeza Cerarja se je za hip duhovno prebudil tedanji minister za javno upravo Gregor Virant. Močan preblisk vesti je spreletel tudi takratnega ministra za pravosodje Lovra Šturma. Sočasno se je - mimo nepotrebnega odlašanja - posvetilo tudi odvetniku Franciju Matozu.

Ni dvoma, da so navedeni trije svetilniki v tem (v nebo kričečem) primeru zmogli pokazati in osvetliti čisto, častno in vestno pot, ki jo omračeno od lastne prevzetnosti slovensko sodstvo še ni sposobno videti. Ali mora nujno priti do miselne, zdravstvene, ekonomske, pravniške, moralne ... katastrofe, da se zdrami vest ministrov, odvetnikov, sodnikov? Ali niso prisegli, da bodo po uradni dolžnosti vestno ravnali prav v vsakem primeru?

Predvsem zaradi brezvestnosti slovenskega sodstva in Ministrstva za pravosodje je pot do pravične, poštene in smiselne sodbe tudi v po-socialistični Sloveniji še tako zelo dolga, vijugava, ali tako zelo rada konča v slepi sodni ulici.

Če se slovensko sodstvo prav kmalu ne bo duhovno prebudilo, streznilo in začelo delovati vestno, bo postalo do take mere trhlo, plesnivo, poniglavo in gnilo, da ga nobena veja uradne medicine ne bo mogla pozdraviti.

 

 

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča 

Na vrh

delo ciste vesti

vrednost naših del je bistveno višja od njihove cene

Copyright © 2007 - 2020 Cultura Europaea d.o.o. Vse pravice pridržane.

Ponatis vsebin je dovoljen samo na osnovi pisnega soglasja avtorja.

Za citiranje posameznih delov vsebin je potrebno navesti avtorja.