VHODNA VRATA

Iskalnik

Polica

NEODVISNI
KOMENTARJI
politični zapor

PISAVA:  A-  A•  A+

24.06.2016

Tema:

ECHR-EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

SIMBOL PREZIRA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Vsebina

O OSEBi PO IMENU BOŠTJAN M. ZUPANČIČ IN POSTOPKU ECHR št. 10894/11

19.09.2015

Rudi Klarič

O OSEBI PO IMENU

BOŠTJAN M. ZUPANČIČ

IN POSTOPKU ECHR št. 10894/11

Dne 9. februarja 2011 sem vložil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) tožbo zoper Republiko Slovenijo, ker je v mojem sodnem postopku zoper nekega komunista (v skladu s slovensko komunistično sodno prakso) postopek v Sloveniji trajal 15 let in osem mesecev.

V tožbi so navedeni dokazi, da me je RS s komunističnim načinom sojenja, s komunističnimi političnimi in sodnimi kadri v vodstvu RS v sodnem postopku mučila 15 let. Kljub temu, da mi Evropska konvencija za človekove pravice jamči povračilo do celotne na zločinski način povzročene škode, mi je ECHR po nadaljnjih štirih letih postopka odgovorilo, da nima navade priznavati resnične povzročene škode. Delo si olajša tako, da priznava le pavšal. Tudi ECHR je torej kršilo mojo pravico do povračila z zločinskim delovanjem povzročene škode.

Spreletel me je srh. Vprašal sem mojo vest, ali je mogoče, da je tudi ECHR okužena s komunistično miselnostjo in slovensko sodno prakso. 

Ko sem si podrobneje ogledal imena, ki so mi na ECHR sodila v mojem sporu s sodno prakso slovenskih komunistov in slovenskega komunizma, me je presenetilo v naslovu tega Neodvisnega komentarja navedeno ime: 

BOŠTJAN M. ZUPANČIČ”‹

Nekoliko sem pobrskal po spletu in ugotovil, da gre za osebo, ki se je na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji odločila kandidirati v Združeni listi pripadnikov slovenskega komunizma. To stranko je ustanovil in vodil dolgoletni voditelj slovenske zločinske teroristične organizacije ZKS. Niti najmanjšega dvoma ne more biti, da gre pri ZKS za dolgoletno teroristično, zločinsko organizacijo, ki je po zločinih in sodni praksi povsem primerljiva s fašistično in nacistično nedemokratično vladavino.

Zgodovinsko neovrgljivo dejstvo je, da so slovenski komunisti vsaj tako uspešno kradli, lagali, ponarejali, izsiljevali, podkupovali, se pustili podkupovati, po krivem obsojali, morili ... kot jugoslovanski in sovjetski veliki učitelji.

Predpogoj za vstop v zvezo komunistov je bil bodisi popolna lahkovernost ali pa podkupljivost. Nihče od tistih, ki so (p)ostali pripadniki pravne in moralne naslednice zločinske organizacije, ne more utemeljeno trditi, da ni vedel, da je pripadnik najprej teroristične, kasneje pa zločinske organizacije. Tega ni mogoče trditi že zato, ker so v času vladavine slovenskih komunistov že osnovne šole učile, da se je vse skupaj začelo s terorjem ilegalne teroristične organizacije. Komunisti so se v Sloveniji in Jugoslaviji uspeli polastiti oblasti na povsem enako nedemokratičen oziroma zločinski način kot komunisti v SSSR, fašisti v Italiji in nacisti v Nemčiji.

Po slovenski osamosvojitvi in uvedbi demokracije so dediči miselnosti zločinske organizacije utemeljeno lahko pričakovali nadaljnje koristi od te pripadnosti, saj je mreža komunistov razpolagala z vodilnimi položaji v politiki, gospodarstvu, novinarstvu, zdravstvu, izobraževanju, kulturi, pravosodju ... Pripadniki zločinske miselnosti so še naprej razpolagali z večino privilegijev, velikim premoženjem in tistim delom ljudstva, ki so ga uspeli s svojimi zločini na smrt prestrašiti.

Ker v Sloveniji ob demokratizaciji ni bilo lustracije, so pripadniki zločinske organizacije lahko obdržali svoje položaje. Mreža komunistov je ostala povsem neokrnjena. Če so le želeli, so lahko ostali tudi na položajih v pravu in sodstvu. Gre za nekaj podobnega, kot če bi fašisti ali nacisti po drugi svetovni vojni obdržali vse položaje v sodstvu in svojo sodno prakso. Zato seveda vse do danes Slovenija ne premore sistemskega zakona, ki bi prepovedal nadaljnjo uporabo sodne prakse, ki je bila uzakonjena v času vladavine zločinske organizacije. Tako se je v slovenskem sodstvu, tožilstvu in pravosodju lahko povsem neokrnjena ohranila komunistična miselnost in komunistična sodna praksa, skratka komunistično sodstvo.

Da pa je lahko neko sodno osebo – dokazanega somišljenika zločinske organizacije – v svoje vrste povsem nekritično sprejelo tudi ECHR, je zame in mojo vest nekaj povsem nepojmljivega. Oči mi je odprla šele za mojo vest šokantna sodba v postopku ECHR št. 10894/11, ki mi je na značilno komunističen način odvzela mojo pravico do pravične odškodnine.

V moji petnajstletni pravdi zoper dokazanega delikventa, nekega komunista, je slovensko komunistično sodišče razsodilo, da je dotični zlikovec nesporno kazensko kriv in da mi je povzročil izmerljivo materialno škodo. Nadalje je slovensko komunistično sodišče v odškodninskem postopku zoper dokazanega delikventa razsodilo tudi, da je dotični sicer nesporno kriv, da pa mu ni treba plačati odškodnine, pač pa, da moram jaz plačati njemu njegove sodne stroške. Temu je seveda pritrdilo tudi komunistični sodni praksi prezpogojno zvesto (nelustrirano) Vrhovno in komunistično Ustavno sodišče RS.

Torej sem se pritožil še na ECHR, da bi videl, kaj se bo zgodilo tam, kjer komunistična sodna praksa naj ne bi imela vpliva.

ECHR se je v postopku št. 10894/11 začelo z mojo tožbo truditi 9. februarja 2011. Dne 23. junija 2015, torej po štirih letih in štirih mesecih, je ECHR razsodilo, da mi je RS zaradi dolgotrajnega sodnega postopka dolžna plačati odškodnino v znesku 7.600 evrov. Tako so razsodile naslednje sodne osebe (citat):

Helena Jäderblom, President,
Boštjan M. Zupančič,
Aleš Pejchal, judges,
and Milan Blaško, Deputy Section Registrar,

Te štiri sodne osebe so potrebovale štiri leta, da so mi sporočile, da nimajo navade prisojati povzročene škode nikomur, ki mu je bila povzročena taka škoda kot meni. Pri tem jih sploh ni zanimalo, kakšna in kolikšna škoda mi je bila povzročena. Da bi bila njihova zabava še večja, so mi predhodno sporočili, naj natančno izračunam, dokažem in z dokumenti utemeljim višino povzročene škode, četudi so vnaprej vedeli (ali pa bi morali vedeti), da tovrstno škodo priznavajo izključno samo na povsem birokratski način – v pavšalnem znesku. Na ta način so mi povzročili še dodatno škodo, saj bi morali vedeti, da tako dokazovanje terja dodaten čas, denar in energijo. In to troje nikakor ni brez cene. Že samo na njihovo zahtevo izdelan strokovni izračun povzročene škode me je stal več kot odškodnina, ki so mi jo dosodili.

Po sorodni maniri kot slovensko komunistično sodišče mi je tudi ECHR sodilo nepravično, nepošteno, brezvestno in nečlovečno.

RS torej ni bilo treba plačati nikakršne odškodnine za dokazano škodo, ki mi jo je povzročila z dokazano nerazumno trajajočim sodnim postopkom. ECHR pa mi je s svojim načinom sojenja povzročilo dodatno škodo, namesto da bi mi bilo v oporo, četudi je nesporno, da mi je sodna praksa v RS tudi po podpisu Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic povzročila ogromno škodo.

Postajalo mi je vse bolj jasno, da mi pripadnice in pripadniki komunistične miselnosti ne sodijo samo v RS, pač pa tudi na ECHR. Konkretno v mojem primeru v naslovu omenjeni slovenski somišljenik mreže komunistov, za katerega obstaja celo utemeljen sum, da je bil sodelavec protiobveščevalne službe nekdanje Jugoslovanske armade:

BOŠTJAN M. ZUPANČIČ

sedaj evropski sodnik za človekove pravice.

V mojem odškodninskem postopku zoper sodno dokazanega in sodno obsojenega, a odškodninsko oproščenega delikventa, mi je na ECHR štiri leta sodil dokazani somišljenik zločinske organizacije in me obsodil na pravnomočni odvzem pravice do učinkovitega pravnega sredstva in na pravnomočni odvzem pravice do pravične odškodnine – brez možnosti pritožbe.

Kaj takega je vredno doživeti.

 fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča 

Na vrh

delo ciste vesti

vrednost naših del je bistveno višja od njihove cene

Copyright © 2007 - 2019 Cultura Europaea d.o.o. Vse pravice pridržane.

Ponatis vsebin je dovoljen samo na osnovi pisnega soglasja avtorja.

Za citiranje posameznih delov vsebin je potrebno navesti avtorja.