VHODNA VRATA

Iskalnik

Polica

NEODVISNI
KOMENTARJI
politični zapor

PISAVA:  A-  A•  A+

Vsebine police:

24.06.2016
174. DAN - SVARILO

<< | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | >>

24.06.2016

Tema:

SLOVENSKA SODNA PRAKSA

MATERIALNO NEODGOVORNI

Vsebina

BRANKO MASLEŠA - MATERIALNO NEODGOVORNI SODNIK

21.09.2015

Rudi Klarič

BRANKO MASLEŠA

MATERIALNO NEODGOVORNI SODNIK

Včeraj sem si na tretjem programu TVS ogledal pogovor s predsednikom slovenskega vrhovnega sodišča. Trenutno najvišji slovenski sodnik me je prijetno presenetil s prostodušno izjavo, da so slovenski sodni kadri zelo izkušeni. Povedal je, da nekateri sodniško delo kontinuirano opravljajo že 30 ali 40 let. Kljub izkušenosti pa so naredili tudi veliko napak. Delali jih bodo tudi v bodoče. Prostovoljno pa se bodo trudili, da bi bilo napak manj, saj tudi oni zavoljo napak niso srečni.

Da bi bil kateri od proizvajalcev sodnih napak in sodnih zmot za svoje napake tudi materialno odgovoren, je izjavil predsednik, pa seveda ne more biti niti govora. Za zmotljive in zmotne sodne osebe bi bilo nekaj nepojmljivega, če bi jih moralo skrbeti, da bi bile materialno odgovorne, kadar koga materialno ali celo življenjsko oškodujejo. Živeti materialno odgovorno do po krivem obsojenih, ki so naredili samomor, ali do družin, ki so zaradi naklepne ali nehotene sodne zmote ostale brez sredstev za osebnostni obstoj in razvoj, bi bilo po sodbi najvišjega med enakimi, nevzdržno. Le kako bi slovenske sodnice in sodniki lahko svoje delo opravljali pod strahotno obremenitvijo materialne odgovornosti za povzročeno škodo ...?

Po predsednikovi logiki je torej skrajno čudno, da slovensko zdravstveno osebje, ki je (za razliko od slovenskih sodnic in sodnikov) pravno materialno odgovorno za svoje napake, sploh zmore pisati diagnoze, dajati injekcije, obsevati, operirati ... 

Močno nenavadno je, da kuharice in kuharji sploh lahko kuhajo, saj so za neoporečnost jedi materialno odgovorni. Po Masleševi logiki to ni mogoče, saj naj bi jim možgani otrpnili in bi miselno povsem ohromeli od strahu, da se bo kdo od jedcev z njihovo rdečo peso ali gobjo juho zastrupil ... 

Farmacevti ne bi smeli bili materialno odgovorni, saj bi bila – po mnenju Masleše – njihova pamet zaradi materialne odgovornosti tako strahovito motena, da z njo ne bi mogli stehtati niti lekarniškega praška proti zobobolu zavoljo groznega pritiska materialne odgovornosti ... 

Direktorji ne bi smeli biti materialno odgovorni, saj bi se sicer bali voditi podjetje ... 

Tudi pilotke in piloti ne bi mogli vzleteti niti pristati, saj bi se jim tako zelo močno tresla krila in hlače zaradi materialne odgovornosti, ki jo imajo do potnic, potnikov in podjetja, ki jih zaposluje in plačuje.

In vendar smo za svoje početje vsi v tej državi materialno odgovorni. Materialna odgovornost celo odločilno pripomore, da svoje delo opravljamo bolj vestno in ne bolj brezvestno. Razen seveda sodnic in sodnikov, ki smejo biti brez poštenega razloga, zgolj in samo zaradi privilegija (ki so si ga brezvestno prisvojili) materialno povsem neodgovorni. Ali se je kateri od slovenskih najvišjih v sodstvu že kdaj vprašal:

“Kako kogarkoli pravično obsoditi za povzročeno materialno škodo, če pa je tisti, ki razsoja, materialno popolnoma neodgovopren in glede vesti brezvesten?”

Predsednik vrhovnega sodišča je še povedal, da bi bila zanj neka vrsta materialne odgovornosti morda celo sprejemljiva, če bi sodnik zagrešil kaj posebno hudega ... potem – morebiti – bi lahko bil – na neznan način – morda lahko - kdo ve kako - ali pa tudi ne - materialno sankcioniran ... 

Kaj naj bi pomenilo nekaj dovolj grozljivega, da bi neka sodnica ali sodnik smela postati materialno odgovorna, predsednik ni povedal. Koliko osebam in njihovim družinam bi morala sodna oseba z brezvestno sodbo zagreniti življenje ali celo povzročiti resničen ali “samo” ustvarjalni samomor, torej neke vrste sodni umor, da bi (morda) – po sodbi slovenskega vrhovnega sodnika – taka sodna oseba smela postati materialno odgovorna? 

Bi bila za materialno odgovornost sodnice ali sodnika, na primer, dovolj težka svinjarija, da me je komunistično sodišče (že v času nove ustave) obsodilo na odvzem nosilcev mojih 95 filmskih avtorskih del kljub dokazanemu dejstvu, da imam na vseh teh nosilcih pridržane (in pravno veljavne) moje materialne in moralne avtorske pravice. Na osnovi kontinuitete brezvestne sodne prakse in popolne neodgovornosti (moralne in materialne) je slovensko sodišče dotična moja avtorska dela dodelilo državni ustanovi, nekemu javnemu zavodu. Pri tem je bilo na taistem sodišču neizpodbitno dokazano, da dotični zavod mojih materialnih avtorskih pravic nikoli ni odkupil.

Po tej sodbi Zakon o avtorski in sorodni pravici v Sloveniji prednostno varuje državno ustanovo in ne avtorja. Po tej isti sodbi ima večjo vrednost material (nosilec) avtorske stvaritve, kot stvaritev sama. Trenutno me najbolj zanima, kaj bo na tako kozlovsko sodbo poreklo Evropsko sodišče za človekove pravice. Na pomoč slovenskega vrhovnega in ustavnega sodišča, dokler je v veljavi komunistična sodna praksa, bi bilo namre荠povsem iluzorno ali celo iluzionistično računati. Zlasti še dokler ima slovenski vrhovni sodnik tak odnos do materialne odgovornosti sodnih oseb in tako brezvestna stališča kot jih je izpričal v pogovoru z novinarko RTV Slovenije.

In končno: kolikor ESČP Slovenijo obsodi na plačilo odškodnine, to seveda v ničemer ne prizadene slovenskih sodnic in sodnikov, ki sodelujejo pri dotični in sličnih sodnih packarijah. Torej se lahko slovensko sodstvo na sodbe ESČP požvižga in si zborovsko zapoje: mi se imamo radi ... Potem pa tisto: kaj nam pa morejo, morejo, morejo ... In še: haili - hailo ...

Po fašistični, nacistični, komunistični ... sodni praksi so od sistema (države) kontinuirano podkupljene sodne osebe najvišje priviligrana kasta. Tej kasti od ljudstva pripada izključno samo slepa vera in straho-spoštovanje, nikakor pa ljudstvu ne pripada pravica do vestnega sojenja, poštene in pravične odškodnine, materialno odgovornemu sojenju, kaj šele zahteva po odstopu brezvestno delujočega in materialno neodgovornega sodnika.

Za predsednika slovenskega vrhovnega sodišča je nesprejemljivo, da nevšečna množica pred ljudskim sodiščem v Ljubljani zahteva njegov odstop.

Pogum tistega dela slovenskega ljudstva, ki si od sodišča upa zahtevati vestno delo in pravično sojenje, izhaja iz v času ustoličevanja pridobljene pravice do častnega in častivrednega vrhovnega sodnika. 

Po mnenju ljudstva mora najvišji sodnik tudi danes poskrbeti izključno samo za tak način sodne uporabe zakonov in zakonodaje, ki bo zagotovil pošteno, pravično, človečno in čisti vesti odgovorno, zlasti pa nepristransko oziroma nepodkupljivo, torej tudi materialno odgovorno sojenje. 

Zgodovinsko je dokazano, da je današnje slovensko sodstvo “izgrajeno” na živo rdeči rdečici podkupljenih sodnic in sodnikov in posledične tovrstne korumpirane sodne prakse. Iz besed predsednika slovenskega vrhovnega sodišča izhaja, da dotični tako sodno prakso podpira in jo namerava ohraniti. V tem smislu ljudstvu preko javnega zavoda po imenu RTV Slovenija nonšalantno sporoča, da mu nobena množica ne more predpisovati, kako naj sodi. In prostodušno doda, da bi se z ljudskimi predstavniki morebiti morda pogovarjal samo v primeru, da bi mu bil kateri od njih posebej simpatičen. 

V enem stavku:

Javno izpričan odnos slovenskega vrhovnega sodnika Branka Masleše do še vedno obstoječe komunistične sodne prakse in do tistega dela ljudstva, ki zato od njega terja odstop, je – milo rečeno – slovenska in evropska sramota.

 fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča 

Na vrh

delo ciste vesti

vrednost naših del je bistveno višja od njihove cene

Copyright © 2007 - 2020 Cultura Europaea d.o.o. Vse pravice pridržane.

Ponatis vsebin je dovoljen samo na osnovi pisnega soglasja avtorja.

Za citiranje posameznih delov vsebin je potrebno navesti avtorja.