pasica
 

Predali - Police - Okna

Iskalnik

Polica

ZA DANES
VEST

PISAVA:  A-  A•  A+

Vsebine police:

03.11.2017
NAŠ PRDEC ?

24.08.2017
ZAUPANJE

04.07.2017
PREDRZNICA

12.04.2017
REAKCIJE

07.04.2017
NEGOTOVOST

12.03.2017
NIHALO

18.02.2017
TERAPEVTIKA

30.01.2017
2. OSEBNO ORODJE

20.10.2016
DEPRESIJA

19.08.2016
NESPEČNOST

24.06.2016
KRATKOVIDNOST

24.06.2016
BOGOVI

03.11.2017

Tema:

IZRAZOSLOVJE

KOLEKTIVNO PRDENJE ?

Vsebina

NAŠ PRDEC ?

3.11.2017

Rudi Klarič

NAŠ PRDEC ?

Po elektronski pošti sem prejel preposlano sporočilo z naslovom ELABORAT O PRDCIH, ki ga objavljam ob zaključku tega mojega uvoda. Najprej nekaj besed o pomenu in vlogi izrazoslovja. Pri tem seveda ne mislim, da je kaj narobe z izrazi kot so prdec ali prdenje, ki so vsekakor povsem zdravi in koristni. Za duševno in telesno zdravje so nevarni predvsem nesmiselni načini izražanja.

Kdor uporablja moj pristop, doseže najbolj koristne učinke, če v vsakdanjem življenju ne uporablja nesmiselnih načinov izražanja.

Nekaj primerov okužbe z miselnim virusom kolektivistične miselnosti in posledično bolnega in hudo nalezljivega načina izražanja: 

plin, ki se je nakopičil v našem telesu ... (potoval sem po vseh celinah, a nikjer nisem srečal “našega telesa z nakopičenim plinom”) 

naši plini lahko napovejo ... (“naših plinov” v naravi ni, vsak organizem ima svoje)

vonj v našem prdcu ... (kot v naravi ni “naših plinov”, tudi ni kolektivnega “našega” prdca)

dobro dene našim prebavilom ... (kolektivnih prebavil ni, vsakdo ima svoja)

skrajno neprijeten vonj naših prdcev ... (kolektivnih prdcev ni bilo niti v socializmu, so se pa ohranile sanje o gromoglasnosti in blagozvočnosti kolektivnega prdenja)

ki hranijo našo črevesno floro ... (kaj takega, čemur bi lahko rekel “naša črevesna flora”, v  ne obstaja)

prdec, ki smo ga dolgo zadrževali ... (kako naj bi kolektivno zadrževali en sam prdec?)

ne smeš zadrževati prdec v sebi ... (prdec lahko zadržuješ v svojem črevesju, danki, telesu, ne moreš pa ga zadrževati v sebi; dokler misliš, da zmoreš prdec zadrževati ”v sebi”, si navadna rit).

Za primer, da koga zanima izvirno besedilo, ga v celoti navajam. Je primer vsebine, ki ima dober namen, a je okužena s črednim načinom izražanja – kolektivističnim miselnim virusom, ki je pokončal in pokopal – na primer – celotno Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Škoda bi bilo, če bi še Tebe. V spodaj dodanem elaboratu je izjemno pomembna zaključna misel, ki je zapisana presenetljivo zdravo in jo navajam v nekoliko poenostavljeni obliki. Nedvomno gre za dragoceno izkušnjo iz časa socialistične vladavine prava v Sloveniji: 

Nikoli ne smeš zadrževati prdec, ker prdec drugače potuje do možganov in od tega dobiš usrane ideje !!!​

Predlagam Ti, da za vajo prevedeš spodnje besedilo v govor čiste vesti in čiste narave. Če Ti ne gre, pridi na katero od mojih prireditev.

ELABORAT O PRDCIH

1. Prdenje zmanjšuje napihnjenost

Če se po obroku počutite napihnjeno, je lahko vzrok plin, ki se je nakopičil v našem telesu. Če v trebuhu čutite napihnjenost in nelagoden občutek, je najverjetneje kriv plin, ki si želi na prosto. Če ga boste spustitli na plano, bo to v trenutku zmanjšalo napihnjenost in nelagodje.

2. Prdenje je koristno za zdravje našega črevesja

Se spomnite, kako vam je mama kot otroku rekla, da prdcev ne smete zadrževati? In ta nasvet zdrave pameti bi morali jemati resno. Karkoli zadrževati v telesu predolgo ni dobro za naše zdravje. Zadrževanje plinov lahko povzroči težave s črevesjem.

3. Prdenje je lahko zgoden opozorilni mehanizem

Prdci so ena tistih telesnih funkcij, ki ji preprosto ne moremo ubežati. Čeprav jih kdaj pa kdaj sovražite, jim boste tudi hvaležni, ko boste ugotovili, da občasno naši plini lahko napovejo večje zdravstvene težave in nas opozorijo, da je čas, da obiščemo zdravnika. Ekstremne vonjave, pogosto prdenje in nenavadne bolečine ob prdenju lahko opozarjajo na različne zdravstvene težave, vse od netolerance laktoze do raka črevesja.

4. Smrad, ki se sprošča pri prdenju, je koristen za vas

Ja, prav ste prebrali. Vohanje prdcev je lahko koristno za vaše zdravje. Sliši se nenavadno, toda raziskave so pokazale, da sestavina, ki jo v majhnih količinah proizvajamo v sklopu prdenja, vodikov sulfid, nas v resnici lahko ščiti pred boleznijo. Prav ta vodikov sulfid je tisti “pokvarjena jajca” vonj v našem prdcu. V velikih količinah je strupen, toda v majhnih količinah lahko prepreči poškodbe celic, ter celo prepreči kap oziroma srčni infarkt.

5. Prdenje pomaga uravnotežiti prehrano

Vsi potrebujemo uravnoteženo prehrano, da bi ostali zdravi, in prdci lahko pomagajo ugotoviti, katera hrana dobro dene našim prebavilom. Različna hrana poizvaja različne vrste plinov in prav ti nam pomagajo ugotoviti, katera hrana manjka v naši prehrani oziroma katere je preveč. Recimo, če le redko prdite, morate verjetno uživati več vlaknin in živila kot so leča, fižol in ohrovt. Če jeste preveč rdečega mesa, to povzroča skrajno neprijeten vonj naših prdcev, kar nas opozarja na to, da moramo zmanjšati uživanje omenjenega.

6. Prdenje priča o “zdravih, veselih” prebavnih bakterijah

Tukaj je nekoliko neprijetna resnica: bolj suhi in bolj zdravi ljudje bolj pogosto prdijo. Če povemo nekoliko drugače, cena, ki jo plačate, ker ste bolj zdravi, je nekoliko bolj smrdljiva prebava. To pa zato, ker so živila, ki hranijo našo črevesno floro in spodbuja boljšo prebavo, recimo cvetača, zelje in brstični ohrovt. Ta zelenjava pospeši našo prebavo in posledično nastaja več plinov.

7. Prdenje sprošča

Priznajmo, ni boljšega kot sprostiti prdec, ki smo ga dolgo zadrževali. Že res, da je samo prdenje nekoliko neprijetno, sploh če vas pri tem kdo ujame, toda sprostitev, ki temu sledi, je neprecenljiva. Če zadržujete prdce boste zaradi tega nataknjeni, neprijetno se boste počutili, bolj boste vzkipljivi. Torej, če pustite prdcem prosto pot, boste tudi boljše volje!

In še najbolj važno: Nikoli ne smeš zadrževati prdec v sebi, ker prdec drugače potuje do možganov in od tega dobiš usrane ideje !!! J 

delo ciste vesti

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča 

Na vrh

delo ciste vesti

vrednost naših del je bistveno višja od njihove cene

Copyright © 2007 - 2017 Cultura Europaea d.o.o. Vse pravice pridržane.

Ponatis vsebin je dovoljen samo na osnovi pisnega soglasja avtorja.

Za citiranje posameznih delov vsebin je potrebno navesti avtorja.