23.06.2014
Rudi Klarič
IZVOR PODKUPLJIVOSTI
Podkupljivost ne izhaja iz slovenske kulture. Leglo tega zla je v naravi vsake rastline in živali.
Duhovno prebujen človek - kot duhovno bitje - ni podkupljiv. Seveda pa je vsakdo zelo podkupljiv, dokler njegova pamet razmišlja pod ravnijo duhovne prebujenosti in zatorej njegova pamet odloča na ravni rastline ali živali, na primer rosike, zelene mušnice, borovca ... orangutana, šimpanza, pavijana ...
Zgodovinsko dejstvo je, da bila podkupljivost osnovno gibalo življenja v Sloveniji od začetka vladavine zveze komunistov leta 1945 pa vse do dneva, ko je bil Janez Janša prisiljen v prestajanje dveletne zaporne kazni.
Kateri od vodilnih birokratov slovenske vladavine prava utegne ugovarjati, da Janši ne bi bilo treba v zapor, saj bi lahko zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni. Toda o tem bom pripovedoval jutri, na četrti dan njegovega zapora. Vsekakor verjamem, da je bila odločitev za odhod v zapor najbolj smiselna.
Mimogrede: nečakinja strica X je poniknila neznano kam. Upam, da se bo kmalu spet pojavila z novicami in da je ne bodo šele čez pol stoletja s pomočjo genske analize odkrili v opuščenem rudniškem jašku.
Moja včeraj obljubljena tema za danes je: kako se je moglo zgoditi, da se je v Sloveniji tako zelo razrasla korupcija.
Leta 1945 se je oblasti v Sloveniji polastila organizacija lobistov, ki je temeljila na spodbujanju podkupljivosti. Kdor se je odrekel svoji vesti in je hvalil in podpiral delovanje omrežja, je bil nagrajen.
Kdor se ni hotel odreči svoji vesti in je kritično ocenjeval početje mreže lobistov “organizacije”, je bil brez sodbe ali z nevestnim sojenjem kaznovan z zaničevanjem, prezirom, zaporom, smrtjo, kulturno in politično pozabo ...
Vsi vodilni oziroma odločujoči organizirani lobisti v politiki, sodstvu, novinarstvu, gospodarstvu, zdravstvu, kulturi, znanosti, umetnosti, šolstvu, športu ..., ki so bili zapriseženi del mreže, so bili (brez izjeme) – eni bolj, drugi manj – podkupljeni. Da so dobivali privilegije, plačo, položaje, napredovanja, priznanja, nagrade ..., so se morali brezpogojno odreči svoji vesti. To za večino niti ni bilo posebno težko, saj zaslepljeni (od silne ljubezni do maršala in njegove mreže) sploh niso vedeli (in večina njih še danes ne ve), čemu so se odpovedali. Zavojo zaprisežene pripadnosti so lahko nekaznovano lagali, kradli, podkupovali, morili ... Večjo škodo je kdo naredil tuji (in s tem tudi svoji) vesti, bolj je bil nagrajen.
Tudi po letu 1991 se vodilnim članom mreže lobistov (razen nekoliko panike ob sprejetju nove ustave) v pravno prenovljeni RS ni zgodilo prav nič hudega. V organizaciji lobistov so pač izvedli reorganizacijo načina lobiranja. Nekateri so se nemoteno umaknili v ilegalo oziroma politično podzemlje, od koder so z v pol stoletja vladavine izurjenim sistemom ustrahovanja, kaznovanja, nagrajevanja in podkupovanja povsem nemoteno ohranjali sodno in politično prakso.
Tisti, ki so še naprej ostali na položajih v sodstvu, so nemoteno lahko sodili naprej v skladu s svojo prakso iz časa vladavine nevestnosti. Še naprej verjamejo, da njihova pamet lahko v celoti in povsem nadomesti njihovo vest.
Če kdo samo mimogrede omeni lustracijo, ki bi lobistični mafiji odvzela privilegije in politično moč, ga začnejo organizirano smešiti, onemogočati ali pa ga – v svarilo drugim – pokončajo. Uporabijo bodisi tajni način ali pa ga ubijejo kar javno kot pokojnika iz Negove, ki ni hotel lobirati in si je namesto tega o njih drznil na javnih shodih po svoji vesti govoriti svojo resnico.
Vodilne sodnice in sodniki so vse do danes v večini ostali enaki in isti lobisti. Tudi vodilne tožilke in tožilci so ostali bolj ali manj enakih misli. Samo zato je tudi praksa vodilnih sodnih lobistov je ostala nespremenjena.
Nekdanji predsednik organizirane mreže lobistov je oznanil, da je obdržal partijsko izkaznico. Ni je javno vrgel v pomladni kres na Cankarjevem vrhu – kar bi bilo dejanje njegove vesti – deponiral jo je z namenom, da bi njegova organizacija ohranila vplivnost. Na ta način se ohranja kontinuiteta časa v katerem so zločinci sodili poštenjakom, podkupljeni pa obsojali nepodkupljive.
Ker lobistično vodeni del slovenskega sodstva prezira svojo in tujo vest, z uporabo podedovane sodne prakse zlahka obsodi kogarkoli, kadarkoli, za karkoli. Če nimajo dokazov, si jih izmislijo – njihova brezvestna pamet je v tem vrhunsko izurjena.
Izključno samo zaradi nevestno vodenega tožilstva in sodstva je bil obsojen in je danes že tretji dan v zaporu poštenjak, vestno delujoči slovenski politik, zmagovalec v vojni za Slovenijo, Janez Janša.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b