Rudi Klarič
Podgozd, 9.1. 2010 / 14.55
POBUDA ZA ZAČETEK VESTNEGA SOJENJA
V REPUBLIKI SLOVENIJI
Kot mednarodno uveljavljeni filmski in televizijski ustvarjalec se obračam na vse, ki že razumete pomen vesti in vestnosti. Da bi lahko svoji vesti odgovorno nadaljeval svoje razvojno-raziskovalno delo, neobhodno potrebujem čim bolj vsestransko podporo.
Nesporno je, da v demokratični pravni ureditvi v posvetnih zadevah ne more biti odločujoča od nekoga predpisana miselnost ali verstvo. Najpomembnejšo vlogo v življenju vsakega ustvarjalnega človeka bi morala imeti njegova vest.
Vest je tisti žarek duhovnega smisla življenja, ki vsakomur omogoča zavedanje, spoštovanje in razumevanje neprecenljivega pomena učinkovitega varovanja pravice do ustvarjalnosti za razvoj človečnosti in človeštva.
Človekove pravice izhajajo iz zavesti, da je edinole trajnostno usmerjena ustvarjalnost tista božanska zmožnost, ki človeku omogoča, da se dvigne nad prestrašen, živalski način življenja in trpjenja.
Kdor ne razume globine, širine in višine pomena vesti, misli da živi v demokratično urejeni državi, če biva in deluje v pravni državi. Dejstvo, da je država pravna, samo po sebi ne zagotavlja vesti odgovornega niti vestnega vodenja.
Tudi nedemokratična država ima svojo pravno ureditev in je zato po svoji ureditvi nedvomno pravna država. Pred sprejetjem nove ustave je bila tedanja SRS vsekakor pravna država, ker pa ni učinkovito varovala človekovih pravic, je bila SRS nedemokratično vodena pravna država.
Obveznost vesti odgovornega vodenja današnje RS izhaja iz obvezne in zavezujoče javne prisege predsednika države, predsednika vlade in ministrov, da bodo prevzete obveznosti opravljali svoji vesti odgovorno. Zaprisegli so se vestnemu ravnanju. To med drugim pomeni, da bodo vodili državo tako, da bodo spodbujali in učinkovito podpirali vesten, trajnostno ustvarjalni način razmišljanja, govora, delovanja in razsojanja.
Če država ni vodena vesti odgovorno, tudi ne more zahtevati oziroma omogočati vesti odgovorne sodne prakse.
Brezvestno vodena država in brezvestna sodna praksa nočeta in ne moreta učinkovito varovati človekove pravice do ustvarjalnosti.
Kljub novi ustavi je Slovenija prej ko slej nedemokratična pravna država oziroma nedemokratična vladavina prava.
RS je še vedno le navidezno demokratična pravna država. Zaradi brezvestne sodne prakse, ki ne dovoljuje učinkovitega, vesti odgovornega varovanja človekovih pravic, je RS dejansko še vedno nedemokratična pravna država. Brez ustrezne zakonodaje in vesti odgovorne sodne prakse tudi nova ustava na področju varovanja človekovih pravic ne more učinkovati.
Nedemokratična pravna država je prepoznavna po tem, da vladajoči skupaj s sodiščem in njegovo sodno prakso, vlogo vesti nadomestijo bodisi z verovanjem ali z revolucionarno, ideološko oziroma vojaško poslušnostjo in čustvovanjem. Vlogo vesti nadomestijo bodisi z zapovedano religijo ali ideologijo. Nujna posledica odstranitve vesti, kot nepogrešljivega svetilnika za trajnostni razvoj države, je - brezvestnost. V brezvestni državi in posledični sodni praksi se krepita slaba vest in posledični sovražni odnos do vsakogar, ki uspe ohraniti čisto vest.
Zgodovinsko dejstvo je, da je bila sodna praksa, ki je nastajala v petinštiridesetih letih trajanja SRS, ideološko pogojena. Praviloma je zahtevala nevesten, po nalogu države pa tudi zločinski način vodenja sodnih postopkov. Ustvarjalnosti škodljivega delovanja SRS ni omogočala zakonodaja, pač pa je bila to prednostna naloga zločinske sodne prakse nedemokratične pravne države.
Za nevesten način sojenja je značilna uporaba zakonov, dokaznega gradiva, pravnih pravil in sodne prakse s poglavitnim ciljem, da sodna oseba lahko strokovno neoporečno sodi pristransko. Samo z nevestnim pristopom je mogoče na pristranski način obsoditi tistega, ki ni všeč državi, nadrejenim, somišljenikom, sodelavcem, sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem...
Do danes RS še ni pripravila niti uveljavila zakonodaje, ki bi od sodišča zahtevala vesti odgovorno, torej visokosmiselno oziroma vestno varstvo avtorskih oziroma človekovih pravic. Ker zato na tem področju še vedno ni učinkovite zakonodaje, mi lahko RS, RTVS in sodna praksa enako kot prej v SRS, v tesnem medsebojnem sodelovanju onemogočajo udejanjati mojo pravico do ustvarjalnosti. Z ohranjanjem nevestnega delovanja mi RS in RTVS povzročata dokazljivo in merljivo škodo, zaradi česar sem bil prisiljen sprožiti naslednja sodna postopka:
Opr. št.: III P 3983/2006 - odškodninska tožba proti RS zaradi načrtnih kršitev človekovih pravic; odškodninski zahtevek utemeljujem s škodo, ki je nastala kot posledica nevestnega vodenja in delovanja RS; v postopku dokazujem, da so v RS dejanjsko varovani kršilci avtorskih pravic in ne ustvarjalci; nevesten odnos RS do ustvarjalnosti dokazujem z navajanjem mojih ostalih sodnih postopkov, ki nazorno prikazujejo, kako RS načrtno ohranja brezvestno sodno prakso nedemokratične pravne države iz časa SRS.
Opr. št. P 2124/2009-II - odškodninska tožba proti RTVS zaradi načrtnih kršitev avtorskih pravic; odškodninski zahtevek utemeljujem in dokazujem z dejstvom, da se RTVS splača sistematično kršiti moje avtorske pravice; tudi potek tega postopka dokazuje, da v RS sodna praksa še vedno dejanjsko varuje kršilce avtorskih pravic in ne ustvarjalcev.
V obeh navedenih primerih je nevestna sodna praksa dokazana s tem, da sta sodnica oziroma sodnik dosledno vodila sodni postopek tako, da sta obstoječo zakonodajo zavestno uporabila v mojo škodo samo zato, ker sta bila prisiljena slediti praksi iz časa SRS. Njuno pristransko delovanje je povsem legitimno, saj ju noben zakon niti sodna praksa ne sili, da bi se morala vsaj malo potruditi za VESTNO varovanje moje pravice do ustvarjalnosti. Oba postopka dokazujeta, da sodna praksa sodnicam in sodnikom v RS še vedno nalaga od preminule ideologije predpisano miselnost. Brezvestna sodna praksa sodišču omogoča razsojanje, kot da bi zakon prednostno varoval uporabnike avtorskih del in ne ustvarjalcev.
Oba postopka dokazujeta načrtno ohranjanje brezvestne sodne prakse v RS. Da bi država lahko nemoteno nadaljevala svoje nevestno delovanje, je zavestno opustila pripravo in uveljavitev učinkovite zakonodaje za varovanje človekovih pravic. Samo zavoljo državnega koristoljubja je v RS na področju varovanja pravice do ustvarjalnosti še vedno v veljavi sodna praksa, ki ji je že pred osemnajstimi leti potekel rok trajanja. Z opustitvijo VESTI odgovornega delovanja država lahko plačuje zgolj simbolične odškodnine za škodo, ki jo ob ohranjanju VEST neodgovorne sodne prakse še naprej nekaznovano povzroča ljudstvu, od katerega dela živi. In to kljub svečani prisegi, s katero se vsaka Vlada RS ljudstvu javno zaveže, da bo delovala VESTNO.
Osnovno načelo demokratične pravne države v odškodninskih postopkih je, da povzročitelj škode ne sme obdržati koristi, ki jo je pridobil z nevestnim ali protipravnim delovanjem. Vendar sodna praksa v RS še vedno omogoča in dokazuje, da lahko škodljivci praktično nekaznovano obdržijo korist, ki so si jo pridobili z zdravju, razvoju, ustvarjalnosti in VESTI neodgovornim načinom delovanja.
Malokateri politik RS se že zaveda moralne, zdravstvene in denarne škode, ki jo povzroča taka zakonodaja oziroma sodna praksa, ki od sodnice ali sodnika ne zahteva VESTNEGA delovanja. Še več, podedovana sodna praksa jima celo prepoveduje in preprečuje, da bi lahko VESTNO oziroma svoji VESTI odgovorno opravila svoje poslanstvo. Taka praksa tudi po 23.12.1991 v RS še vedno načrtno zavira ustvarjalen razvoj človeka, človeštva in prava. Opisanemu odnosu je v demokratični pravni državi zelo blizu mednarodno uveljavljena oznaka:
ZLOČIN PROTI ČLOVEČNOSTI OZIROMA ČLOVEŠTVU.
Kako naj sodišče, RTVS in Vlada RS začnejo delovati VESTNO oziroma svoji VESTI odgovorno, če pa zavestno ovirajo VESTNO razvojno-raziskovalno delo ustvarjalca, ki bi jima lahko nazorno razložil, kaj naj bi to sploh bila: VEST?
VESTNO razsojanje pomeni, da sodni postopek ni voden zgolj pravno neoporečno, pač pa tudi:
pošteno; pravično; nepristransko; razumevajoče; razvojno; dolgoročno smiselno; varovalno; vzgojno; do vseh strank v postopku spoštljivo; sodniškemu poslanstvu verodostojno; v razumnem roku...
Kdorkoli torej ravna nepošteno; nepravično; pristransko; nerazumevajoče; protirazvojno; dolgoročno nesmiselno; sebi in drugim nevarno; nevzgojno; do strank v postopku nespoštljivo; svojemu poslanstvu neverodostojno; v nerazumnem roku... je žrtev lastne brezvestnosti. Z zamorjeno, prestrašeno, potlačeno, izgubljeno, podcenjevano, zaničevano, zasmehovano, prepovedano... VESTJO pač ni mogoče delovati VESTNO.
Za vsakogar je v vseh pogledih neprecenljivo, če si prizadeva poglobljeno razumeti pomen pojma VEST. Zato verjamem, da je tudi moje življenjsko delo - raziskovanje vloge in pomena VESTI in VESTNOSTI za zdravje in osebni razvoj vsakogar in za uspešnost skupnosti - razumevanja in spoštovanja vredno.
Kako naj kot ustvarjalni svetilnik kažem pot v bolj zdravo, uspešno, srečno življenje, če Javni zavod RTVS ob podpori sodišča in RS objavlja moja avtorska dela tako, da ne odkupi niti plačuje mojih avtorskih pravic? Nevestno delujoča RTVS lahko z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, ob podpori neozdravljivo bolne sodne prakse še naprej nekaznovano zlorablja svoj monopolni položaj. Koliko časa še?
Kako naj pospešujem razvoj, če RS deluje tako, da zavestno onemogoča moje razvojno-raziskovalno avtorsko delovanje? Slepa država oziroma njena vlada, ki se ne zaveda, da edinole izjemno ustvarjalni ljudje lahko najdejo pot v blagostanje, vsekakor ne bo našla izhoda iz gospodarskih težav. Gre za nadpovprečno nevarno kratkovidnost. Kdor je slep za prihodnost si domišlja, da bo kaj prihranil s tem, če oškodovancu ne povrne celotne škode, ki mu jo je povzročil s svojim nevestnim delovanjem. Ne zaveda se neizmerne škode, ki nastaja z odlašanjem priprave in uveljavitve zakonodaje za učinkovito varovanje človekovih pravic. Nima VESTI, ki bi mu sporočila, da z odlaganjem VESTNEGA oziroma VESTI odgovornega izračuna in plačila pravične odškodnine, le še mnogokratno pomnoži povzročeno škodo.
Osnovni namen obeh navedenih sodnih postopkov je, da od RTVS in RS iztožim tolikšno odškodnino, da bom lahko oblikoval in objavil toliko novih svoji VESTI odgovornih razvojno-raziskovalnih televizijskih avtorskih vsebin, kolikor bi jih bil lahko - strokovno dokazano - naredil v času od leta 1992 do danes, če me pri tem ne bi oviral brezvestni odnos RTVS ob pomoči RS in sodne prakse iz časa SRS.
Šele, ko mi bosta RTVS in RS ob pomoči VESTNEGA in VESTI odgovornega sojenja povrnili vso strokovno dokazano povzročeno škodo (opravičila ne potrebujem), jima bom lahko začel s svojo čisto VESTJO učinkovito pomagati na njuni zahtevni poti iz začaranega kroga njune podedovane slabe vesti.
Preden se bodo odgovorni države, sodišča in RTVS prebudili in se zavedeli zločestosti svojega početja, bi bilo kakorkoli pomagati jim zame le preveč nevarno. S tem, ko lahkoverno pomagaš brezvestniku, tvegaš, da onesnažiš lastno VEST in prizadeneš svoj posluh za naravne zakonitosti. Z obojim si zdravstveno ogroziš ne le dušo, pač pa tudi telo.
Svojo VEST si brezvestnik lahko očisti edinole s priznanjem, kesanjem in pokoro. Svoje slabe vesti se lahko odreši z javnim opravičilom oškodovancu, vračilom na nevesten način pridobljene koristi in plačilom celotne povzročene škode brez odlašanja. Opravičilo in nadomestilo povzročene škode je torej najbolj v interesu vsakogar, ki je postal nemočna žrtev lastne brezvestnosti in posledično - lastne neustvarjalnosti.
Ustvarjalnost je najvišja vrednota človeka, demokratične pravne države in človeštva. VESTI odgovorno varovanje človekove pravice do ustvarjalnosti je temeljna dolžnost in osnovno poslanstvo vsake stroke. Vlada, sodstvo in RTVS morajo postati pri VESTNEM varovanju pravice do ustvarjalnosti vzor, nikakor ne ostajati še naprej priviligirana izjema. Ponuditi jim hočem priložnost, da se prebudijo in si s poštenim oziroma svoji VESTI odgovornim denarnim nadomestilom za povzročeno škodo vsaj malo olajšajo slabo vest.
Vsakdo, ki višje smiselno razume moj položaj, lahko bistveno pripomore, da bodo Vlada, RTVS in sodišče v RS prisiljeni čimprej začeti višje smiselno oziroma svoji VESTI odgovorno opravljati svojo ustanovno in ustavno obveznost.
Vsakogar, ki zmore naslov in vsebino tega sporočila svoji VESTI odgovorno razumeti, prosim za bodisi moralno ali strokovno podporo, na pravnem, političnem ali medijskem področju.
Za morebitno pomoč na področju učinkovitega varovanja mojih avtorskih pravic oziroma pravice do ustvarjalnosti se bom oddolžil s svojimi novimi VESTNIMI razvojno-raziskovalnimi deli. Z razumevanjem in spoštovanjem VESTNIH bom lahko še bolj učinkovito pospeševal uporabo moči VESTI za samozdravljenje in varovanje zdravja. Za višjesmiselno pospeševanje posamičnega in skupnega razvoja.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b