06.09.2014
Rudi Klarič
ZAPORNIK
Doslej sem bil že trikrat zaprt. Prvič leta 1970 v Pragi. Drugič pa še v Kairu, istega leta. V obeh primerih so me prijeli s kamero v roki, ko sem opravljal svoj poklic.
Na Češkoslovaškem sem skozi kamero opazoval dva prometna policaja pri njunem delu, zalotil pa me je tretji. V Egiptu sem snemal v za snemanje prepovedanem delu glavnega mesta. Iz obeh zaporov me je presenetljivo hitro, še v istem dnevu, rešilo lokalno jugoslovansko veleposlaništvo.
Tretji zapor sem imel priložnost doživeti kar doma, v Sloveniji. V tem primeru mi vse do danes še nihče ni učinkovito pomagal.
Kot je splošno znano že tisočletja, vsak vestno delujoči avtor v vsaki svoji stvaritvi pusti delček sebe. Tako sem tudi jaz v prav vsako svojo filmsko avtorsko delo vgradil svojo notranjo moč.
Vsi moji filmi vsebujejo življenjsko sporočilo moje vesti. Zato vsi skupaj predstavljajo zgradbo in zgodbo mojega življenja.
Četudi so moja avtorska dela že od leta 1983 naprej v RTV zaporu, vseeno izžarevajo mojo vest. Ker pa so v zaporu, seveda njihov sijaj nikomur ni dostopen.
Moje filme si je RTV Slovenija prisvojila, ne da bi od mene odkupila moje pravice. Kako se mi je to lahko zgodilo?
Leta 1983 sem v besedilo svojega filma SVETOVNO PRVENSTVO zapisal natančno to, kar mi je sporočala moja vest. Namreč, da se je Zveza komunistov Slovenije izkazala kot goljufiva in ljudstvu nadvse škodljiva organizacija.
Mimo vsakega odlašanja sem se znašel v zaporu. Sodišču se sploh ni bilo potrebno ubadati z mano. Tedanja RTV Ljubljana mi je kar brez sodnega naloga samoiniciativno zaplenila vsa moja avtorska dela. Prepovedana je bila objava vseh mojih že narejenih in bodočih avtorskih del. Ohranjen je pisni dokument o tem sklepu.
Ker mi je bil bliskovito prepovedan vstop v RTV hišo in je bilo urednikom prepovedano vsakršno sodelovanje z mano, sem ostal zunaj. Tisti del mene, ki sem ga vgradil v svoje filme, pa je ostal zaprt tam znotraj. Tako je ostal velik del mene v zaporu. To seveda za tisti čas ni bilo nič čudnega. Nekoliko bolj nenavadno pa je, da je ta del mene tudi po osamosvojitvi Slovenije in novi ustavi vse do današnjega dne ostal zaprt v zgradbi TVS.
Morda kdo misli, da me je v svoj bunker leta 1983 zaprla RTV Slovenija. Pomota. Še hujša zmota bi bila misel, da je RTVS glavni krivec, ker me ima v obliki mojih avtorskih del v svojem zaporu zaprtega še tudi po sprejetju nove ustave. RTVS ne odloča o tem. Je samo ječar, nič drugega. Zaresni vzrok za moj zapor je nekdanja in še vedno deponirana brezvestna slovenska sodna praksa.
Leta 1983 me je lahko neposredno zaprla komunistična RTV. Na tedanjem sodišču proti RTV-ju nisem imel nikakršnih možnosti. Imel sem neverjetno srečo, da so me kot kritičnega ocenjevalca komunistične države zaprli samo delno, v obliki mojih del.
Potem, ko je sodišču postalo jasno, da RTVS nima v lasti mojih pravic, bi me moralo leta 1991 osvoboditi. To bi lahko storilo tako, da bi RTVS prisililo, da mi izroči nosilce mojih avtorskih del ali pa odkupi moje pravice.
V kontinuiranih sodnih postopkih sem se na lastne oči lahko prepričal, da slovenske sodnice in sodniki, ki sem jih imel čast srečavati dobri dve desetletji, še danes dobijo ošpice (rdeče pike po celotnem telesu), če se morajo ubadati s čim tako nepomembnim, banalnim, da ne rečem pobalinskim, kot so človekove pravice.
Če sem pravilno izračunal, je od decembra 1991, ko je bila v Sloveniji sprejeta nekomunistična ustava, do danes poteklo že skoraj celih 23 let, odkar sem v obliki mojih del zaprt v RTV bunkerju izključno samo zato, ker je gospod Milan Kučan deponiral svojo rdečo knjižico. Bistroumni pameti tega gospoda se niti sanja ne, kolikšno škodo je s svojo deponažo povzročila sama sebi, meni, slovenski sodni praksi in celotni Sloveniji.
Nekoč se bo slovensko sodstvo opravičilo vsem, ki smo bili in smo še po krivem obsojeni. Državno pravobranilstvo bo moralo oškodovancem v celoti in vestno povrniti povzročeno škodo in izgubljeni dobiček. Verjamem, da bo med temi odškodovanci tudi Janez Janša.
Javno opravičilo in pravično povračilo povzročene škode je tudi osnovni predpogoj, da bo zaključena moralna, politična in gospodarska kriza v Sloveniji.
Četudi bo povračilo s komunistično sodno prakso povzročene škode težko breme za državo, pa se bo ljudstvu to v vsakem primeru bolj splačalo kot ohranjanje inkriminirane sodne prakse.
MOJA VEST TI PRAVI:
Če se hočeš seznaniti z vsebino pobude MELODIJA VESTI, ki je bila poslana tudi na naslov predsednika Vrhovnega sodišča RS, a nanjo še tudi po preteku dveh let ni utegnil odgovoriti, pošlji naslednje sporočilo:
Prosim, da mi po e-pošti pošljete brezplačno vsebino vaše pobude MELODIJA VESTI
na e-naslov:
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b