16.3.2017

Rudi Klarič



DOBIČEK 

POBUDA UPORABNICE PRISTOPA Sem&vem^®:

... mi je pa zanimivo, da je v opisovanju dobička v člankih še vedno prizvok prepovedanega, zato bo Tvoje besedilo (ki bi ga ob Tvojem soglasju objavila na svoji spletni strani) koristno za vsakogar, ki hoče osvojiti dolgoročno smiselen pogled na dobiček in sploh podjetnost.

ODGOVOR: 

V času vladavine nedemokratične ustave v Sloveniji (1945>1992), je veljal vsak dobiček kot dokaz izkoriščanja človeka po človeku. Zato v socialistični Sloveniji, kot povsod, kjer vlada socialistična miselnost, dobička ni smelo biti. Če so pravoverni komunisti, ki so o vsem samoupravno odločali, pri kom odkrili dobiček, so mu ga odvzeli in ga obdržali, lastnika pa preganjali. Skratka – človek, ki bi imel pri svojem delu dobiček, je veljal za skrajno pokvarjenega, izprijenega, nagnusnega ... 

Bistvo socialistične ustave je bilo v tem, da so bile nadpravice države in njenih ustanov (mediji, izobraževanje, kultura, zdravstvo, gospodarstvo, ljudska milica,  ljudska vojska ...) visoko nad temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami. Le-te so bile v vseh pogledih podrejene, oziroma nebistvene. Enako kot dobiček, je bila tudi človekova pravica nekaj don kihotskega, zasmehovanja, pomilovanja in zasramovanja vrednega. Oseba, ki bi si v vladavini socialistične ureditve javno ali tajno prizadevala za osebni dobiček, bi vsekakor veljala za sovražnika države, vnaprej obsojena na neuspeh in obsodbo.

Od leta 1992 imamo v Sloveniji vladavino demokratične ustave, ki določa, da je ena od temeljnih (z ustavo zajamčenih) človekovih pravic tudi pravica do osebne lastnine in osebnega dobička. 

V 15. členu Ustava RS celo zapoveduje, da se vsaka ustavna človekova pravica varuje, prednostno brani oziroma uresničuje neposredno na ustavi. Temeljne človekove pravice in svoboščine bi morale zatorej biti po letu 1992 v Sloveniji visoko nad nekdanjimi socialističnimi navadami in socialistično sodno prakso, običaji, pravili, zapovedmi, prepovedmi ... Vendar ni tako. Eno je miselnost nove ustave, drugo pa je podedovana praksa v državni upravi, sodstvu, politiki ...

V pravnih službah, računovodstvih, davčnih uradih, sindikatih, političnih strankah ...  četrt stoletja po novi ustavi še vedno mrgoli pravovernih uradnic in uradnikov, ki si prizadevajo, da bi bili podjetnice in podjetniki kar najbolj ovirani v prizadevanju za osebni dobiček. 

In vendar je od osebnega dobička in od avtorskih pravic najbolj odvisna blaginja Slovenije. Javne in zasebne ustanove, njihove pravne službe in računovodstva, bi si morala prednostno prizadevati za tako uporabo zakonodaje, ki bi podjetni, ustvarjalni, delavni ... osebi omogočila čim večji dobiček iz proizvodnje, prodaje ali od moralnih in materialnih avtorskih pravic. 

V javnih uradih, pravnih službah, računovodskih servisih, sodiščih ... še vedno prevladujejo duhovno mrtve a čustveno zelo živahne socialistične uradne osebe. Natančno brskajo po zakonih, predpisih, pravilnikih, sodni praksi ... z enim samim namenom, da bi ohranile gensko dednino zelene zavisti rdečega čustvovanja in strahu pred morebitnim tujim podjetniškim ali avtorskim uspehom. Avtoritarni cilj teh uradnih oseb je poiskati in prednostno uporabiti zakonit način, s katerim bi bilo mogoče podjetne in ustvarjalne osebnosti čimbolj učinkovito in prednostno oropati zasluženega dobička oziroma njihovih avtorskih ali patentnih pravic, ali pa jih izplačati s čim daljšim odlašanjem, če je le mogoče šele po avtorjevi ali izumiteljevi smrti. Če naletijo na nekoga, ki okrade oziroma oropa podjetno ali avtorsko uspešno osebo, ga pustijo pri miru ali ga celo častijo saj takoj vedo: “to je naš človek”.

Sodni praksi navkljub pa se vse bolj pogumno duhovno prebujajo osebe, ki si prizadevajo podjetnemu ali ustvarjalnemu človeku pomagati brez slehernega odlašanja poiskati ustavno pot do njegove pravice do osebne lastnine in dobička. Zavedajo se, da je spoštovanje podjetniške in avtorske pravice do dobička predpogoj za hitrost podjetniškega, avtorskega, kulturnega in gospodarskega razvoja in s tem tudi za blaginjo države. Duhovno prebujene osebe si prizadevajo čim bolj iznajdljivo poiskati, raziskati in uporabljati zakonite načine, kako se spretno izogniti nadaljnemu vzdrževanju socialistične miselnosti in skladno s 15. členom ustave podjetnosti, avtorstvu in Sloveniji pomagati do blaginje.

104. in 113. člen Ustave RS:


"Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red,

da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi

deloval(a) za blaginjo Slovenije."

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča