PRIPOVED UREDNICE OKNA STORITVE IN IZDELKI
Potem ko je z uporabo pristopa uspela spraviti pod nadzor zelo hudo obliko neozdravljive bolezni, je v razvoj pristopa vložila svoje prihranke in na ta način postala solastnica in direktorica, kasneje pa prokuristka podjetja Cultura Europaea d.o.o.. Usklajuje delovanja vseh, ki sodelujejo v Konzorciju Sem&vem®.
Pripoved:
“Leta 1979 sem (leto dni po rojstvu hčerke) hudo zbolela. Medicinski strokovnjaki so mi opravili nešteto preiskav in mi po približno enem letu povedali, da boleham za precej redko “židovsko boleznijo” (Syndrom Behcet), ki okvari delovanje imunskega sistema. Ker za to bolezen ni bilo učinkovitih zdravil, so mi predpisali zelo močna protivnetna sredstva oziroma kortikosteroide, s katerimi so mi lajšali bolečine. V naslednjih 15 letih sem bila popolnoma odvisna od zdravil. Zdravniška komisija je določila, da smem delati le polovični delovni čas.
Leta so mi minevala med obiski pri zdravnikih, občasnimi sprejemi v bolnici za infekcijske bolezni, rehabilitacijami v zdraviliščih in dodatnimi preiskavami v tujini. Precej logična posledica vsega tega je bila, da sem se razšla s tedanjim življenjskim partnerjem. Tudi moja hči je odraščala v precej zahtevnih razmerah in je bilo najino sporazumevanje precej težavno oziroma zahtevno. Depresija, brezvoljnost, telesna nemoč, zaradi jemanja zdravil pojav debelosti, obup - to so bili moji stalni spremljevalci v tem obdobju. Po približno desetih letih so se mi zaradi stalnega jemanja zdravil že začeli pojavljati nevarni stranski učinki. To je bil začaran krog, iz katerega nisem videla izhoda. Medtem sem se sicer ponovno poročila, vendar sem bila v tem zakonu le nemočna, precej zmedena udeleženka.
Leta 1994 sem, kot vsako leto, odšla na rehabilitacijo v zdravilišče. Poleg zdravljenja smo imeli pacienti tudi možnost udeležbe na raznih prireditvah. 4. junija 1994 sem tako na oglasni deski prebrala, da sta za ta dan predvideni dve priložnosti: obisk zidanice in srečanje s plesom ali pa predavanje Rudija Klariča o metodi či gong. Seveda se je moja pamet takoj odločila za ples, saj je v njem zelo uživala in ji je bilo to najljubše razvedrilo. Potem pa … kot bi se mi v pameti nekaj obrnilo in začutila sem nenavadno odločenost, da ne grem na veselico, ampak poskusim z nečim, kar je bilo moji pameti še povsem neznano in bolj odbojno kot privlačno. In tako sem, pameti navkljub, odšla na predavanje.
Rudi Klarič je vstopil v dvorano, začel govoriti in v trenutku sem planila v neustavljiv jok, ki se je s krajšimi prekinitvami nadaljeval do konca predavanja. Rudi je po končanem predavanju prišel k meni in me vprašal: »Gospa, kaj pa je z vami?« »Zelo sem bolna«, sem mu odgovorila. In njegov odgovor? Za mojo pamet je bil neizmerno žaljiv, saj mi je rekel, da mi prav nič ni, le v glavi da imam zelo veliko zmešnjavo!
Ta dan je bil vsekakor prelomnica v mojem življenju, saj se mi je življenje sicer zelo počasi, a zanesljivo začelo postavljati na noge!
S predavanji oziroma treningi (kasneje pristop sem&vem®) sem redno nadaljevala v Ljubljani. Po nekaj mesecih sem zelo previdno začela zmanjševati dozo zdravil. Na vsakem predavanju oziroma treningu mi je samodejni jok lajšal napetosti, ki so se vsa ta leta kopičila v moji podzavesti. Sproščala sem telo, odpirala celice organizma, izklapljala nekoristne oziroma za moje zdravje škodljive misli. Po nekaj mesecih sem se lotila tudi razčiščevanja oziroma spremembe miselnosti. Za zdravje škodljive misli sem si prizadevala nadomestiti z zdravimi. Precej zahtevno, vendar zelo zdravilno in učinkovito opravilo. Neverjetno, koliko prirojene nesmiselne navlake sem imela, ne da bi se tega sploh zavedala!
Po nekaj manj kot enem letu sem povsem opustila jemanje zdravil.
Da resnično poteka samozdravljenje telesa, mi je postalo jasno, ko sem začutila, kako se moja kronična miselna in telesna utrujenost, ki me je leta težila, polagoma umika. Manj sem imela zateženih misli, bolj lahkotno je postajalo telo.
Redno sem hodila na urjenja izklapljanja motečih misli in globinskega sproščanja organizma. Vse pomembnejše pa je postajalo zame tudi razčiščevanje. Imela sem kar precej telesnih in duševnih reakcij, saj je moja pamet zelo nasprotovala vsaki spremembi miselnosti.
Nastopilo je obdobje menopavze. Zelo dobro sem se zavedala, da bo to za moje telo zelo zahtevna preizkušnja, ker so v mojem rodu ženske zelo težko prestajale to obdobje. Najbolj svež spomin je bil na mojo mamo, ki je v takem obdobju preživljala prav neverjetne muke … Ne morem reči, da je bilo to obdobje zame enostavno, vendar sem ga s pomočjo tega pristopa oziroma rednih urjenj uspela prebroditi brez hormonskih zdravil! Nedvomno je bil to zame zelo velik uspeh.
Lotila sem se tudi urejanja odnosa s hčerjo oziroma urejanja miselnosti na področju starševstva. Ko sem v moji pameti ta odnos v grobem razčistila, se je tudi hči začuda precej spremenila. Danes lahko rečem, da je najin odnos zelo dober in na nekaterih področjih že lahko sodelujeva kot duhovni bitji, ki imata lastno pamet že dokaj dobro pod kontrolo.
Ko sem bila še otrok, so mi vedno vcepljali v glavo, da moram študirati, sicer se bom težko prebijala skozi življenje. Jaz pa sem tako rada izbirala oblekice za svoje punčke – jih preoblačila, jih lepotičila, jim neprestano spreminjala zunanji videz! Nihče me ni resno jemal, le posmehovali so se mi, češ, kaj boš pa s tem …
Ker kasneje nisem dokončala visokošolskega študija, sem bila zelo nesamozavestna in v pamet se mi je vtisnilo prepričanje, da sem nesposobna za zahtevnejša dela. Po nekajletni uporabi pristopa pa sem postopoma, brez zunanjega pritiska, začela odkrivati moje nadarjenosti. Kar nisem se mogla načuditi, da lahko počnem toliko stvari, ne da bi se na teh področjih kdajkoli izobraževala! Včasih res ne vem, česa bi se najprej lotila - toliko je stvari, ki bi jih hotela narediti.
Najbolj uživam, ko ženskam in moškim pomagam pri zunanjem izgledu (nadarjenost, ki sem jo zaznala že v otroštvu, vendar je bila moja notranja moč še prešibka, da bi to zmogla uporabiti). Pri opremljanju notranjih bivalnih ali delovnih prostorov me še posebno osrečuje, ko imam priložnost izbirati barve in z njimi ustvarjati … Uživam tudi pri prevajanju, pri študiju astrologije, pri organizaciji raznih projektov, pri pripravi raznih jedi, uspevam z vzgojo vrtnin in rož. Ugotovila sem celo, da je moja pamet nadarjena tudi za striženje (vadim na vnuku) … Vsake nove stvari se lotevam pogumno, brez strahu.
Tudi na področju partnerstva sem s pomočjo tega pristopa zelo napredovala. Glede na to, da sem se rodila v tretji dvanajstini (Ribi), je bila moja pamet zasičena z romantiko, ljubeznijo, pogostimi zaljubljanji, dvakrat sem se poročila in potem tudi ločila. Velikokrat pomislim: če se ne bi lotila spremembe miselnosti, bi bila sedaj že najmanj 5x poročena in tolikokrat tudi ločena!
Kar zahtevno se je bilo soočiti z drugačno, bolj zdravo miselnostjo na tem področju. S pomočjo tega pristopa sem veliko premišljevala, kaj sploh je uspešno in smiselno partnerstvo. Potrebovala sem kar nekaj let razčiščevanja, da sedaj že precej razumem, kaj naj bi to bilo, in da že 18 let tudi živim v takem partnerstvu. Občasno se mi sicer v pameti še vključi stara miselnost, ki bi si želela spremembe, vendar ta del vsakič uspešno izključim in namesto tega vključim novo, bolj smiselno miselnost in “napad” mine!
Trenutno stanje v zvezi z mojo boleznijo je, da jo imam pod kontrolo. Sedaj se lotevam odpravljanja vzroka zanjo. Jasno mi je že, da je ta vzrok v moji miselnosti na področju spolnosti. To je področje, ki sem ga že bistveno uredila, ga pa hočem do dna osvetliti in razčistiti. Nočem več biti žrtev tovrstnih podedovanih in tekom življenja pridobljenih, tako zelo škodljivih predsodkov.
Vem, da me čaka še trdo delo, ker se moja pamet zelo upira in nasprotuje pogumnejši, sveži, za moje zdravje bolj koristni miselnosti v povezavi s spolnostjo. Ne dvomim, da bom s pristopom oziroma z razčiščevanjem tudi na tem področju uspela. S tem pa bi odstranila tudi vzroke za moje poglavitne težave, kar je predpogoj, da se moja “neozdravljiva” bolezen ne bi mogla ponoviti.
Zelo dobro se zavedam in me to tudi osrečuje, da bom ta pristop uporabljala celo življenje. Odločila sem se, da si bom tudi v bodoče z redno uporabo urjenj sproti krepila notranjo moč in tako preprečila, da bi se mi nerazčiščenosti ponovno začele kopičiti v podzavesti - v škodo moji duševnosti in telesu. Tako pristop zame vse bolj predstavlja dragoceno “kopalnico za dušo”, brez katere moje življenje ne bi moglo biti tako zelo prijetno.“