13.7.2008
Rudi Klarič
SODSTVO IN LJUDSTVO
Ponovno objavljam Neodvisni komentar, ki sem ga prvič objavil dne 13. 7. 2008.
Takole sem napisal:
V zadnjih dneh sem imel pomembno opravilo, zato nisem utegnil napisati nobenega Neodvisnega komentarja, četudi zanimivih dogajanj ni manjkalo.
Odločil sem se, da bom tožil državo.
Za 9.7.2008 ob 13.00, je bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo.
Pred letom 1990 je veljalo pravilo, da so sodnice in sodniki, morali spoštovati ideologijo ZK, če so hotele ali hoteli opravljati svoje poslanstvo. Sodstvo se je leta 1945, takorekoč čez noč, sprijaznilo z dejstvom, da je na sodbah pisalo: SODBA V IMENU LJUDSTVA, dejanjsko pa so sodnice in sodniki razsojali v imenu Zveze komunistov.
Po letu 1990 sem lahko utemeljeno pričakoval, da bo sodišče namesto po ideološki sodni praksi – spet čez noč – začelo delovati vestno, torej višje smiselno. Da zmore tako bliskovito preobrazbo je slovensko sodstvo leta 1945 že dokazalo.
Če je sodstvo leta 1945 ubogalo državo, potem bi jo leta 1990 tudi zmoglo, zlasti še, če bi država zahtevala, da začnejo sodnice in sodniki, namesto po podedovani sodni praksi soditi višje smiselmo, torej vestno. Samo vestna sodba je namreč lahko smiselna. Če se sodba izkaže kot pravno neoporečna, a nesmiselna, je nesmiselna sodba le logična posledica brezvestne sodne prakse.
Če je bila pred letom 1990 sodna praksa brezvestna, je bilo to nekaj normalnega, saj vest v tistem času ni imela veljave. Ves življenjski smisel ljudstva in sodstva je bil podrejen ZK. Kdor je postavil svojo vest nad partijo, je tvegal življenje.
Drugačna pa naj bi bila stvar po letu 1990. Sodba v imenu ljudstva, naj ne bi več pomenila sodbe, ki bo všeč vodilnim članom ZK, pač pa naj bi bila TRAJNOSTNO SMISELNA.
Ni dvoma, da ljudsvo plačuje sodnice in sodnike za to, da ne sodijo samo po predpisih, pač pa tudi smiselno. Samo po zakonih bi zmogel soditi tudi računalnik. Vsaka sodba v imenu ljudstva, ki ni smiselna, je sodba proti ljudstvu. Kaj je smiselno, pa človeku - za razliko od živali – lahko pove edinole njegova ali njena VEST.
No, da skrajšam.
Meni so se po letu 1990 zgodile kar tri nesmiselne, torej brezvestne sodbe v imenu ljudstva. Državo tožim zato, ker bi mi bila morala po letu 1990 na osnovi nove Ustave zagotoviti smiselnI, torej vestni način sojenja. Moje tri brezvestne sodbe so namreč nesmrten dokaz, da država razmer za smiselno razsojanje še ni zagotovila. S tem pa je ljudstvu in meni pozvzročila neizmerno škodo. Določitev višine škode, bo izjemno težka težava za sodišče, ki ni vajeno razsojati smiselno. Torej bo tudi višina odškodnine - če bo določena na osnovi obstoječe sodne prakse - nesmiselna.
Bog že ve, kakšna bo sodba. Jaz pa bom to šele izvedel. Če mi bodo razsojali brezvestno oziroma nesmiselno, torej v skladu s sedanjo sodno prakso, mi bo SODBA V IMENU LJUDSTVA znana čez približno 18 let.
Epilog:
Vse stopnje slovenskega sodišča so v doslej minulih sedmih letih ugotovile, da je država nedolžna, četudi sem dokazal, da slovensko sodstvo ohranja sodno prakso ki je “dosežek” zločinskega načina sojenja v času vladavine Zveze komunistov. Ko bo znana sodba slovenskega ustavnega sodišča, bom napisal in na tem mestu objavil nov Neodvisni komentar na to globoko slovensko temo, če se mi bo takrat to sploh še dalo.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b