21.09.2015
Rudi Klarič
NEODGOVORNO SODSTVO
Tiste odgovorne osebe slovenskega sodstva, ki vejamejo, da svoje delo opravljajo odgovorno, živijo v hudi zmoti. V Sloveniji imamo tako sodno prakso, ki dopušča, da prav vse sodnice in sodniki lahko svoje delo opravljajo materialno povsem neodgovorno. Oškodovancu lahko povsem nemoteno povzročajo materialno, zdravstveno, podjetniško, zdravstveno škodo, pa jih zato ne more zadeti nikakršna materialna kazen. To je seveda v diametralnem nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu čluvekovih pravic, ki določa, da ima oškodovani pravico dobiti odškodnino od institucije, ki mu je povzročila škodo in neposredno od osebe povzročiteljice.
Slovenske sodne osebe lahko v skupninskem ali posamičnem sodnem delovanju materialno povsem neodgovorno povzročajo - na primer:
- protipraven odvzem nosilcev avtorskega dela, a pri tem posestniku avtorskih del od avtorja ni potrebno odkupiti njegovih zakonitih materialnih avtorskih pravic
- po krivem obsoditi nekoga, ki skupaj z družino zaradi brezvestnega sojenja ostane brez sredstev za preživljanje
- zaradi krivične sodbe oškodovani naredi samomor, družina pa je materialno in moralno prizadeta vse življenje
Mislite, da takih primerov pri nas ni?
Meni, na primer, je najvišje slovensko sodišče pravnomočno (brez možnosti pritožbe) odvzelo pravico do posesti na 95 nosilcih mojih sodno dokazanih avtorskih del, ne da bi sočasno odločilo, da mi mora RTV Slovenija za to plačati moje materialne avtorske pravice. Potem mi je slovensko Ustavno sodišče odvzelo pravico do ustavne pritožbe. Sedaj bo o tem odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Obstaja možnost, da bo obsodilo mojo državo na plačilo pravične odškodnine.
Za logično, vestno in pravno pošteno razmišljujočega človeka je predmet ob upoštevanju zakona (ZASP) povsem enostaven: kdor od avtorja s pisno pogodbo ne odkupi njegovih materialnih pravic, nosilcev njegovih del ne more imeti v posesti. ZASP povsem nesporno prednostno ščiti avtorja in ne ustanovo, katere pravice so brez senčice dvoma lahko samo subsidiarne.
V mojem primeru je postopek trajal 10 let. Končno je slovensko Vrhovno sodišče odločilo, da so pravice ustanove glede posesti nosilcev avtorskih del prednostne, avtorjeve pa subsidiarne. S tem so mi slovensko sodišče in dotične sodnice in sodniki povzročili lahko merljivo in dokazljivo ogromno materialno in neizmerno moralno škodo. Denimo, da bo ECHR mojo državo obsodilo na plačilo milijonske odškodnine. S tem bo obsodilo vse nas (tudi mene), ki plačujemo davke. Ne pa krivce - materialno povsem neodgovorne slovenske sodnice in sodnike. Le-te bi bila dolžna obsoditi moja država. Kaj menite zakaj tega ne stori? Zakaj moja država ne sprejme zakonodaje, po kateri bi bile slovenske sodnice in sodniki materialno odgovorni za svoje zahtevno in odgovorno delo, kot vsi drugi v moji državi? Zakaj predsednimi moje države ne prepovedo sodne prakse, ki se je porajala in oblikovala v času zločinske vladavine prava?
Enako velja za nadzorstveno pritožbo. Recimo, da bi uspel z nadzorstveno pritožbo in dosegel, da bi bil način delovanja sodišča (10 let za povsem enostaven primer) ugotovljen kot pravno zgrešen in brezvesten. Kaj se bo zgodilo dotičnim sodnicam in sodnikom. Nadzor jim bo rekel: to ni prav, tega ne smete več početi, mogoče bodo celo ob svoj položaj. A za škodo, ki so mi jo povzročili, bodo v skladu s slovensko iz časa vladavine zločinske miselnosti izhajajoče sodne prakse, jim ne treba plačati ničesar. Lahko bodo celo obdržali plačilo za ničvredno opravljeno delo in merljivo škodo, ki so jo povzročili.

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča