Rudi Klarič
16.12.2014
GENSKI INŽENIRING
VPRAŠANJE
Bralka prosi, naj povem, kaj menim o vsebini, ki jo je nekje prebrala:
“Anatomija ženskih in moških spolnih organov v današnji obliki je stara okoli 220.000 let.”
ODGOVOR
220.000 let je dokaj malo. Če upoštevam podatek v moji Zgodovini Slovenk in Slovencev v filmskih freskah, so človečnjaki pred dvema milijonoma let že hodili vzravnano – brez repa – in uporabljali ogenj.
Če me moj občutek in posluh za naravna in vestna razvojna dogajanja na področju spolnosti ne varata, je moralo že pred približno dvema milijonoma let priti do večjega nadnaravnega genskega posega v telo takrat najrazvitejše zemeljske živali.
Duhovni svet je najvišje razvito žival na našem planetu z večkratnim genskim posegom postopno priredil tako, da je bila primerna za vselitev posameznih duhovnih bitij.
Z genskim inženiringom je bila podaljšana tudi življenjska doba človečnjaka, ki je vsekakor iz rodu opic. Vse kaže, da je bilo potrebnih več genskih posegov, da je človeško telo dobilo današnjo funkcionalnost in postavo.
Zna biti, da je bil opravljen zadnji poseg na področju ženskih in moških spolnih organov približno pred 220.000 leti. Moja intuicijska povezava z arhivom vesoljnega računalnika mi namreč sporoča, da so postajali človečnjakovi možgani pred 220.000 leti že zelo preobremenjeni.
Potreben je bil dodaten genski poseg, ki je omogočil “turbo sproščanje” oziroma “ohlajanje” možganov z dokaj pogostimi sproščujočimi spolnimi aktivnostmi. Najverjetneje je duhovni svet preizkus genske spremembe najprej opravil pri vrsti opic bonobo, katere parjenje si lahko ogledaš, če s klikom povečaš uvodno sliko te vsebine.
Verjetno je ob tisti priložnosti tudi ženski spolni organ, bolj nazorno rečeno organka, dobila izboljšan videz in dodaten namen – možnost spolnega odnosa iz oči v oči.
Od takrat spolni odnosi pri človeku niso namenjeni izključno samo razmnoževanju, pač pa zmorejo služiti tudi božanskemu globinskemu sproščanju organizma.
Če Te zanima več o tem, naj Ti ne bo težko vprašati.

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča