19.12.2015
Rudi Klarič
POVEZAVA > predstavitev avtorja
RTV SLO – DEPONIRANA VLADAVINA BREZVESTNOSTI
Danes odgovarjam na vprašanje, ki mi ga občasno zastavljajo ljudje, ki so nekdaj z zanimanjem spremljali moje vsebine na TV Sloveniji. Sprašujejo me, zakaj nobene moje – ne stare ne nove – TV oddaje v vsebinah TVS ni mogoče zaslediti niti s povečevalnim steklom. Na to vprašanje odgovarjam vselej enako: izključno samo zavoljo deponirane vladavine brezvestnosti.
Cenitev sodno postavljenega cenilca dokazuje, da je cena, ki sem jo postavil v sodnem postopku za odkup mojih zakonitih materialnih avtorskih pravic, skromna. Javni zavod RTV SLO pa se je v dotičnem sodnem postopku odločil, da materialnih pravic za moje filme, ki jih ima v posesti, ne bo odkupil. Pa ne zato, ker javna RTV morebiti ne bi imela denarja. Zgodovina odnosa RTV SLO do mene in mojih del neizpodbitno dokazuje, da pravic za prikazovanje mojih filmov RTV SLO ne odkupi izključno samo zato, ker je to edini možen izgovor, da mojih del ne prikazuje. Smešno, vendar resnično.
Motiv za tako odločitev RTV SLO je sovražni odnos do mojih avtorskih del. Sovraštvo je tako močno, da vodilnim na RTV SLO v ta namen ni težko zavestno kršiti Zakon o RTV SLO, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in Ustavo RS. Kršilce namreč učinkovito varuje deponirana kontinuiteta sodne prakse.
Organizirano šikaniranje mene osebno in hudodelski odnos do mojih filmov traja že več kot tri desetletja. Motiv za tak odnos dokazuje Zapisnik sestanka Osnovne organizacije Zveze komunistov politično informativnega programa nacionalne TV iz leta 1983. Dokument z oznako OO ZK PIP TV Ljubljana, ki je ohranjen v celoti, neizpodbitno dokazuje izvor kontinuiranega zločinskega odnosa do mojih del. Citat iz 5. strani tega dokumenta (točka 2):
“Programskemu vodstvu televizije, člani osnovne organizacije ZK PIP predlagajo, naj prekine vsakršno sodelovanje z Rudijem Klaričem ter mu prepove vstop v hišo. Zavzemamo se, da TV v prihodnje ne objavi nobenega izdelka, katerega avtor je Rudi Klarič.”
Ni se Ti treba pretirano obremenjevati z vprašanjem, ali je programsko vodstvo televizije ta predlog sprejelo. Mimo vsakršnega odlašanja ga je nemudoma izvedlo.
Od citiranega sklepa naprej se je miselnost članic in članov ZK zažrla v stene palače RTVS. Partijski ukaz ostaja kontinuirano v veljavi vse do datuma tega mojega zapisa.
Tudi moji sodni postopki iz časa nove ustave dokazujejo, da so vsa vodstva RTVS doslej dosledno sledila citiranemu “predlogu”, ki je bil v resnici zapoved Partije. Miselnost osnovne partijske celice v tedanji RTV Ljubljana je preživela novo ustavo in ostala neokrnjeno vplivna tudi v sedanji RTV SLO.
Televizijski partijci svojega predloga niso zapisali kar tako, sami od sebe (po svoji vesti). V ZK ni bilo nikakršnega samoupravljanja. Partijske celice so bile v svojem bistvu in pomenu teroristične celice. Delovale so dosledno in samo na ukaz z vrha. Kar so morale, to so storile. Tako delujejo še danes. Vrh je ostal. Ni bil lustriran. Je deponiran in še vedno dejavno sovražen do drugače mislečih.
Kogar poklicno, strokovno in etično morebiti zanima celotna vsebina dotičnega “predloga” OO ZK PIP TV Ljubljana, si vseh 8 strani Zapisnika lahko kadarkoli ogleda. Dokument kar prekipeva od poraznega odnosa govorcev do človekovih pravic in nesporno dokazuje organiziran zločin proti človečnosti, ki ne zastara.
Sklep, na osnovi katerega so bila za objavo na RTV SLO za vse večne čase prepovedana vsa moja dela (tudi bodoča), je bil sprejet v okviru prve točke dnevnega reda: “Razprava o disciplini in odgovornosti komunistov PIP”. Iz Zapisnika je razvidno, kakšno miselnost je nalagala disciplina in odgovornost slovenskim komunistom.
Kdor hoče podrobneje strokovno preučiti dotični zapisnik o disciplini komunistov, ga bo brezplačno prejel po elektronski pošti, če to sporoči na Zavod Vest:
zavodvest@siol.net
V zapisniku opisana kontinuirana hudodelska miselnost v odnosu do mojih filmov na RTV SLO obstaja še danes. Zato naročnice in naročniki, ki omogočajo obstoj dotičnega javnega zavoda - kot vse kaže - še niti v letu 2016 v okviru programskih vsebin RTV SLO ne bodo imeli zakonitega dostopa do mojih del.
Sto mojih filmov v TV zaporu ni sramota samo za vse v javnemu zavodu redno in občasno zaposlene, pač pa tudi za predsednika države, predsednika slovenske vlade in vse, ki so javno prisegli, da bodo ravnali za blaginjo Slovenije:
“Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.”
Samo povsem brezvestna oseba lahko misli in verjame, da je kontinuirano 32 let (od leta 1983 do vključno celega leta 2015) imeti v zaporu 100 avtorskih del čiste vesti lahko kakorkoli dobro za blaginjo Slovenije.
Omenjeni zapisnik OO ZK PIP tedanje TV Ljubljana (skupaj s kasnejšimi sodnimi postopki) dokazuje, da so bili vsi moji filmi v času vladavine slovenske Zveze komunistov leta 1983 za objavo najstrožje prepovedani. Moje ravnanje po vesti in prizadevanje za temeljne človekove pravice je bilo tedaj nekaj donkihotskega, posmeha in zaničevanja vrednega.
Zločinsko je pozabiti, da so temeljne pridobitve revolucije v času vladavine ZK izhajale iz terorja popolne brezvestnosti in ideološko organiziranega prezira čiste vesti.
Gospodarsko in moralno stanje v državi dokazujeta, da je tovrstna miselnost še vedno globoko zažrta v podzavestni del pameti vodilnih pravnih, sodniških, kulturnih, zdravniških, novinarskih, bančnih ... krogov in elips.
Miselnost, ki poraja zločinsko energijsko polje, se je zagrizla v zidove slovenskega parlamenta, v temelje palače RTV SLO, vseh zgradb tožilstva, sodišča, v vladno in predsedniško palačo, v slovensko zdravstvo, kulturo, v magistrat slovenske prestolnice in v graščino nad njo. Lustracije ni bilo. Kontinuiteta zločinske miselnosti se brezvestno ohranja. Javna prisega je zgolj navidezna zaveza. Nima nikakršne pravne veljave in kršitev prisege ne povzroči nikakršnih sankcij.
Dokler bo RTV SLO imela v njenem zaporu eno samo od del čiste vesti (ima pa jih najmanj sto) in dokler bodo moja dela po načinu organiziranega kriminala izločena iz programskih vsebin RTV SLO, ne bo zame dotični javni zavod nič drugega kot deponirana vladavina brezvestnosti.

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča