Najprej smo imeli tako imenovani Socializem.
Tam se je oblikovala elita, ki si je uredila sistem tako, da je lahko kradla na način, ki je bil očem skrit.
Vse je bilo prirejeno tako, da so oni delovali, mi pa smo ploskali.
Če kdo ne verjame, naj si prebere kak časopis iz leta 50, 60 ali 70. Če bo seveda kaj razumel….
Vsi mediji so bili v rokah elite in tudi vse ostalo, čeravno so govorili, da je vse v rokah ljudstva.
'Oblast delavcem' je bila le parola, za katero so se skrivali.
Tudi mi smo kot pionirčki imeli sliko Tita na steni, kako stoji za stružnico, saj je bil vendar strojnik.
Seveda na sliki ni bil umazan in tudi stružnica ni bila umazana, pa tudi vrtela se ni ….
Ekonomsko se je država vzdrževala preko odrekanja in trdega dela ljudi, naravnih bogastev dežele, tajno pa tudi s prodajo cigaret, orožja in še česa in pa seveda s krediti.
Ta sistem je ekonomsko propadel, čeprav je (določen čas) ponujal vse to lepo, kar nekateri naštevajo.
Propadel je zaradi padca kvalitete vodilnih ljudi, saj se vodstveni kadri niso izbirali po načelu kvalitete, temveč pripadnosti in vdanosti.
Partijski korporativizem.
Skrajnost je bila UDBA, ki je rezala vse, kar bi bilo stricem nevarnega v smislu konkurence in pameti.
Po osvoboditvi in formalnem nastopu demokracije, katere so se strici zelo bali in se temu upirali, so nastopili novi časi, ne pa tudi nova miselnost.
Miselnost je ostala in tudi elita je ostala, ker ni bilo lustracije.
In tudi vsi podsistemi, ki so imeli prej koristi od enopartijskega sistema, kot npr. novinarji, sodstvo, banke in državna podjetja kot molzne krave, so kadrovsko ostali nespremenjeni.
In pa seveda mnoštvo vnukov prvotnih elitnikov, ki so se v 50 letih pač namnožili.
Bivši sistem nam je pustil najslabšo možno dediščino, to je uspavan um volivcev, saj so vse, ki so intelektualno in provokaktivno izstopali, sistematično zatrli, razlastilI ali pa ubili.
Cvetober slovenskih podjetnikov in intelektualcev je odšel na drugo stran planeta, ostala je le raja (proletiarijat) in seveda nekaj prosvetljenih posameznikov, ki pa so se morali pritajiti, če so želeli preživeti.
Ker leta 91 družbeno premoženje formalno ni bila od nikogar, ga je bilo potrebno pravno formalno olastniniti, ker pa posamezniki iz vrst elite niso imeli dovolj denarja (niso ga smeli pokazati), so podjetja uničevali, da so jih potem pokupili za nekaj evrov.
Tu se je zgodila največja škoda deželi, saj so s tem uničili skoraj vse, kar je še ostalo zdravega, kar so pridni ljudje z odrekanjem in varčevanjem gradili desetletja. Svetovno zveneče blagovne znamke so postale prah in pepel ali pa so šle v roke tujcem.
Torej krivec tega našega sedanjega poraznega stanja ni kapitalizem, temveč neustrezna preteklost, ki nas ni pripravila na zrelost in sodelovanje z ostalim kapitalističnim svetom, temveč nas je uspavala in osiromašila, tako da smo postali skrajno ranljivi.
In tisti, ki so kradli ter zatirali ljudi 50 let in potem pod krinko demokrature tudi naslednjih 25, so sedaj najbolj glasni, da je kriv kapitalizem.
Kontinuirani oblastniki, oz. elita delujejo namreč vedno na enak način, skušajo skreniti pozornost iz sebe na nekoga drugega in drugega krivijo, sami pa lomastijo in si prisvajajo.
To bo trajalo tako dolgo, dokler se ljudje ne prebudimo.
Kapitalizem namreč temelji na vladavini prava, na obligacijskih razmerjih, spoštovanju zakonov in dogovorov, stabilnem političnem in ekonomskem okolju in pa seveda na dobri volji, znanju in ustvarjalnosti.
Vse to pa so nam strici sistematično zatrli in nas od tega tudi sedaj odmikajo, hkrati pa nam lažejo, da je kriv kapitalizem. Vendar to pri nas ni kapitalizem, temveč sprevrženi kapitalizem. Od njih sprevržen.
Njim je seveda zaradi nakradenega še vedno dobro, vendar pa nam 80% ostalim ljudem ni.
Torej nam preostane le, da se zbudimo, vzamemo nazaj, kar je našega in te ljudi s 25 letno zamudo odstranimo iz vzvodov odločanja.
Morda bo tudi tale moj prispevek koga prebudil, zato te prosim, da ga pošlješ naprej.
vrednost naših del je b