25.01.2017
Rudi Klarič
ŽETEV BREZVESTNOSTI
V obdobju od 20. 6. 2014 do 12. 12. 2014 je bil v zaporu Janez Janša. Po presoji moje vesti je bil žrtev nepravične, brezvestne, zločinske, politične sodne prakse. Ta sodna praksa je nastajala od leta 1945 v času, ko je v Sloveniji vladala teroristična organizacija Zveza komunistov Slovenije. Leta 1992 je potekel rok trajanja dotedanji ustavi, ki je postavljala interese vladajoče ideologije nad vse ostalo, človekove pravice pa so bile podrejene. Nadomestila jo je demokratična ustava, ki v 15. členu določa, da je sodišče zavezano prednostno varovati človekove pravice in svoboščine neposredno na ustavi in vsakomur zagotoviti učinkovito pravno sredstvo. Kljub predhodni – v mnogih sodnih postopkih dokazani zločinski sodni praksi – so sodnice in sodniki smeli podedovati in ohranjati slabo vest slovenskega pravosodja in brezvestna sodna miselnost se ohranja.
V protest proti duhovno omračenemu delovanju slovenskega sodstva sem v času, ko je bil v zaporu Janez Janša, vsak dan napisal in na svoji spletni strani objavil po en Neodvisni komentar na to sodno temo. V vsebinski enoti POLITIČNI ZAPOR si jih lahko prebereš vseh 175.
Janez Janša je bil – na osnovi odločitve Ustavnega sodišča RS – dne 12. 12. 2014 osvobojen za čas do sprejetja končne odločitve.
Kasneje je Ustavno sodišče RS sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje.
Še kasneje je slovensko sodstvo ponovno dokazalo svojo duhovno omračenost s tem, da je dopustilo, da je postopek zastaral in je na ta način opustilo svojo uradno in etično obveznost, da oškodovancu zagotovi uporabo učinkovitega pravnega sredstva in sojenje brez nepotrebnega odlašanja.
V svojih komentarjih sem pisal o tedanjih dogodkih, o stanju vesti v Sloveniji, pripovedoval sem povesti po svoji vesti in odgovarjal na vprašanja.
Nekateri odgovori na vprašanja so vključeni tudi v enoto ODGOVORI v okviru okna Sem&vem® VSEBINE PRISTOPA.
V nadaljevanju v okviru vsebinske enote POLITIČNI ZAPOR objavljam vse, za kar mi moja vest sporoča, da sodi v ta okvir.
Spodnji prispevek mi je poslal stalen bralec mojih Neodvisnih komentarjev:
Ameriški novinar je v New York Timesu o Sloveniji zapisal:
Obstaja država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama s seboj.
Tam živijo najlepše ženske, vendar nataliteta upada.
Tam največ delajo nezaposleni.
Tam živijo ljudje na najbolj plodni zemlji, ki pa je neobdelana. Obdelovanje plodne zemlje se kmetom ne izplača.
Tam večinoma prazni vlaki še vedno vozijo najpočasneje v Evropi, brez upoštevanja voznega reda, po avtocestah pa se vozijo noro hitro - s plačevanjem cestnine, ki je med najdražjimi v Evropi.
V tej državi vsi igrajo košarko, smučarji dosegajo svetovne športne dosežke. Rekreacija jim je prioriteta, delo pa rekreacija.
Vsi hitijo v službo, a vsi zamujajo.
Osemurni delavnik traja deset ali več ur. In nihče se ne upira fevdalnemu izkoriščanju.
Zdravstvo je tam brezplačno, zdravljenje morajo vsi plačevati.
Tam so svobodni novinarji, ki svobodno pišejo in poročajo po ukazih svojih šefov, katerim objave narekujejo skorumpirani politiki in zakulisni veljaki, odvisno od njihovih potreb.
Tam je svetovna kriza dobila državljanstvo.
Tam so javna naročila skrivnost, državne skrivnosti pa javne.
Tam še niso znani končni zmagovalci 2. svetovne vojne.
Tam pišejo zgodovino nepismeni, najbogatejši so pa tisti, ki nikoli niso delali.
MOJA VEST K TEMU DODAJA:
Tu, v Sloveniji, sodnice, sodniki in vse stopnje sodišča sodijo tako, da imajo državne ustanove vse človekove pravice, ki jih zagotavljata ustava in evropska konvencija, človek pa jih nima.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b