17.08.2008
Rudi Klarič
SREČNOST SMISLA - NESREČNOST NESMISLA
V nedeljo - 17.8.2008 - je Američan Matthew Emmons na kitajski olimpijadi omogočil Slovencu Rajmondu Debevcu dobiti bronasto odličje.
Vsakdo ve, da je na strelskem tekmovanju smiselno zadeti v sredino in ne v rob tarče. Zakaj je torej Emmons tako nesmiselno zgrešil?
Debevec je imel na začetku finala zlato na videz že v rokah. Samo nadaljevati bi bil moral tako, kot je bil streljal poprej. Vendar so naraščajoče čustvene motnje (zlato na dosegu roke) uničujoče posegle v njegovo prisebnost (prisotnost Duha).
Do zadnjega strela - od desetih zaključnih - se je Debevec postopoma znašel v položaju, iz katerega ni bilo več videti poti do prvih treh mest. Ker ni imel več kaj izgubiti, so čustvene motnje (strah pred neuspehom) brez sledu izginile in višji smisel (zadeti v sredino) ni bil več z ničemer moten. In glej ga zlomka: z zadnjim strelom, za katerega se je zdelo, da z njim ne more prav ničesar več rešiti, je povsem nemoteno zadel izjemno natančno prav v sredino sredine.
Nasprotno se je dogajalo Emmonsu, ki je povsem sam odločal o svoji usodi. Z dokaj povprečnim zadnjim strelom bi Američan zanesljivo osvojil zlato. Moral bi prav neverjetno zgrešiti, da bi svoje možnosti zapravil. Čustva (veselje zaradi navidezno že doseženega uspeha) so ga premagala. Morebiti pa je bil žrtev nižjega smisla: zaskrbljenosti, da ne bi morebiti zgrešil. V tem primeru je strah pred neuspehom (tudi čustvo) prevladal nad višjim smislom - prisotnostjo duha: prisebno zadeti v sredino. Naj gre za to ali ono - samo zavoljo nebrzdanega čustvovanja je Matthew Emmons z zadnjim strelom tako zel nesrečno povsem zgrešil. Iz prvega je zdrsnil na četrto mesto in poprej še četrtemu - Rajmondu Debevcu - omogočil vzpon na tretje mesto, na bronasti olimpijski prestol.
Tragedija Američana ni kaj posebnega. Nogometni strelci pogosto - iz čustvenih razlogov - prav nerazumljivo zgrešijo na videz nezgrešljivo. Voznik v čustvenem načinu odločanja ne opazi rdeče luči. Življenjske sopotnice in sopotniki se razidejo, ker čustva nenadzorovano preplavijo dragoceni trajnostni smisel, ki je bil zgrajen na ravni dolgoletnega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Otroci zlahka zasovražijo starše, starši za krajša ali daljša obdobja ne prenesejo svojih otrok. Čustveni načini odločanja porajajo domišljavost, zaskrbljenost, strah pred neuspehom, lahkoverno pričakovanje uspeha, vraževernost, užaljenost, zamerljivost, maščevalnost...
Prav vsakdo na tem svetu bi bil bistveno bolj uspešen, če bi se lahko (namesto čustveno) odločal duhovno prebujeno, prisebno, višjesmiselno. Trajnostno smiselni načini odločanja pa Ti niso dostopni, če si poprej ne okrepiš notranje moči in posledične prisebnosti.
Notranja moč je duhovna moč - prisotnost duha, ki Ti je ne podari niti usoda niti želja. Prisebnost je dosežek urjenja za duhovno prebujanje. Temu urjenju je namenjena Moja dvorana na Podgozdu.
Tisti, ki za mojo Sem&vem® - smiselno in varovalno energijsko metodo - še ne vedo, pač nimajo priložnosti, da bi jo uporabili. Vendar Ti, ki v tem trenutku to bereš, sedaj veš.
Razumeš lahko, zakaj in kako te nižjesmiselni (čustveni) načini odločanja vodijo v izgube in poraze. In zakaj je moj pristop, ki omogoča urjenje za lažje in hitrejše duhovno prebujanje in krepitev prisebnosti, tako dragocen.
Katera lastnost Tvoje pameti Ti preprečuje spoznati, razumeti in uporabiti preiložnost z imenom Sem&vem® ?
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b