22.06.2014
Rudi Klarič
SODIŠČE JE POTREBNO SPOŠTOVATI
Po radiu, v časopisih in TV poročilih je mogoče v zvezi z sojenjem zoper Janeza Janšo zaslediti bolj ali manj poenoteno mnenje: ni važno, kako sodišče deluje, v vsakem primeru ga je potrebno spoštovati. Če sodišče ne bo spoštovano, je to začetek konca demokracije v Sloveniji.
To stališče me dramatično spominja na še zelo živo miselno dediščino propadle SFRJ, ki še vlada v slovenskem sodstvu in pretežno tudi v novinarstvu oziroma javnosti.
Zgodovinsko dejstvo je, da vojaško in ideološko silo odlično oborožene in brezkompromisno vodene socialistične Jugoslavije Janez Janša ni premagal zato, ker bi imel več orožja in vojakov. Prav nasprotno. Vojakov je imel malo in bili so slabo oboroženi. Uspešno je lahko vodil zmagovito slovensko osvobodilno vojno izključno samo zaradi domoljubja, svoje visoke morale in v relativno čiste vesti, iz katere sta izhajala pogum in odločenost, ki sta bistveno pripomogla k zmagi.
Visoka morala in čast Janeza Janše nedvomno izhaja iz njegove odločitve, da je z izstopom iz organizacije, katere član je nekdaj bil, očistil za lastno zavest škodljivega pripadništva. Imel je dovolj vesti in časti, da se je sam pogumno izločil iz za njegovo vest in čast škodljive družbe. Ni deponiral partijske knjižice. Vrgel jo je v ogenj miselne in dejanjske prenove Slovenije.
Jugoslavija je propadla prav zaradi vztrajne in porazne zahteve njenega vodstva, da je potrebno Tita in njegovo partijo spoštovati, ne glede na to, koliko domobrancev, belogardistov, četnikov, ustašev, oporečnikov, vestno mislečih in delujočih in njihovih bližnjih ... so brezpogojni pripadniki ljubezni do Titove večne poti po zaključeni vojni brez sojenja umorili in njihova mučena telesa odvrgli v kraške jame in opuščene rudniške jaške ... zakopali na neznanem kraju brez groba in nagrobnika.
Mnogi (tudi moji) sodni postopki dokazujejo, da sodišče RS v času demokratične ustave RS brez senčice sramu in ne da bi se mu bilo treba bati ljudstva (prisegi ministra za pravosodje in predsednika države navkljub), nekaznovano uporablja sodno prakso iz časa SRS. Tako sodišče deluje nevestno, nečastno in ni vredno spoštovanja. Nasprotno, vredno je javne obsodbe. Za hiter izhod iz gospodarske slepe ulice in duhovne revščine je tako sodišče nujno potrebno odločno in javno obsoditi in mu najstrožje prepovedati kontinuiteto uporabe iz socializma podedovane brezvestne sodne miselnosti in prakse.
Javna obsodba nevestno delujočega sodišča vsekakor ne more pomeniti konca demokracije. Pomeni lahko samo začetek konca obdobja, v katerem so lahko nekaznovano sodile in sodili podkupljene sodnice in sodniki brez vesti in časti. Javna obsodba načina sojenja Janezu Janši ne pomeni konec demokracije v Republiki Sloveniji. Pomeni njen začetek.
Nekoliko o tem - kako, s čim in koliko časa so bili podkupljeni sodnice in sodniki v SRS - pa v mojem jutrišnjem sporočilu. Upam, da mi bo pri tem nekoliko pomagala tudi zanimiva nečakinja strica X, ki na neznanem kraju, ob neznanem času, na neznan način prisluškuje meni tujim, zato pa njej toliko bolj domačim, dobro znanim stricem.
vrednost naših del je b