27.06.2014
Rudi Klarič
MIRO CERAR
Že navsezgodaj sem prejel klic znanega pravnika. Uvodoma je povedal, da raje ostane neznan. “Dandanes nepodkupljiv pravnik težko ohrani delo za državo” je pojasnil trenutno stanje v slovenskem pravosodju in dodal: “Podkupljivi pravniki in novinarji so zaželeni bolj kot kdajkoli prej. Strici iz ozadja jih naravnost obožujejo.” Poudaril je, da me ne kliče zaradi podpore Janezu Janši, pač pa zato, da me opozori, da napačno navajam dneve. Po njegovem strokovnem prepričanju bo dan, ko je Slovenija prvič po osamosvojitvi ponovno doživela svojega političnega zapornika, zagotovo prišel v zgodovino kot kronski dosežek slovenske vladavine prava. Po njegovem mnenju je petek, 20. junija, prvi dan zapora Janeza Janše. Jaz pa v svojih prispevkih navajam kot prvi dan 21. junij.
Pojasnil sem mu, da izhajam iz dokazanega zgodovinskega dejstva, da je Janša vstopil v zapor 20. junija zvečer. Torej je tega dne v zaporu preživel svojo prvo noč. Prvi svoj zaporniški dan je prestajal šele naslednjega dne, torej 21. junija leta 2014 po Kristusu. In tega dne sem napisal svoj prvi neodvisni komentar na to trenutno najbolj črno temo slovenske vladavine prava. Zato zame upravičeno velja, da je danes sedmi zaporniški dan Janeza Janše.
Lahko bi modrovala, se prepirala ali celo vojskovala vse življenje. Vendar je bolje, da ga pustim živeti po njegovi stroki, on pa mene po moji vesti. In kaj ima to opraviti z Mirom Cerarjem? Vse in nič.
Vse zavisi od tega, kako se bo odločil Miro Cerar. Četudi se zdi, da je njegov meteorski vzpon povsem neodvisen od usode najbolj znanega slovenskega političnega zapornika, pa je znanstveno že dokazano, da je “meteorski vzpon” le prispodoba, ki opozarja na neizbežen padec vsakega meteorja, zlasti še, če bi se izkazalo, da je le meteorit.
Meteoritski usodi bi se lahko Miro Cerar izognil samo tako, da bi se osredotočil na bistvo. Bistveno pri njem pa je, da gre poklicnega pravnika, ki si legitimno prizadeva pridobiti in ohraniti položaj predsednika slovenske vlade.
Kot poklicni pravnik se gospod Cerar zanesljivo ne bo mogel izogniti usodi meteorita, če svojih političnih načrtov ne bo utemeljil na zelo jasnemu stališču glede osebnostnega odnosa do slovenskega sodstva na konkretnem primeru. Bolj nazornega moralnega, političnega in pravnega konkretnega primera, kot je Janez Janša, pa v tem trenutku ni.
V kolikor bo Miro Cerar zmogel pogum za odločno obsodbo inertnosti slovenske sodne veje oblasti, ki je (podobno kot nekdaj rimski, kitajski in berlinski zidovi) groba ovira za razvoj slovenskega gospodarstva, zdravstva, pravosodja ..., bo rušenje tega zidu vsekakor moral vključiti v svoj politični program. Samo v tem primeru bo imel realne možnosti, da se iz meteoritka preobrazi v svetlo zvezdo na slovenskem političnem nebu.
Taka zvezda pa bo - po življenjskem sporočilu moje vesti - zasijala samo v primeru, da se bosta zmogla Miro in Janez sporazumeti tako, da bi desna in leva roka medsebojno sodelovali v gradnji edinega pravega ekonomskega, moralnega in pravnega temelja slovenske državnosti - učinkovitem (in ne zgolj navideznem) načrtnem političnem in sodnem varovanju človekovih pravic.
Dokler se bo pravnikom zdelo bistveno, ali je politični zapornik Janez Janša zaprt že osem dni ali šele sedmi dan, ni upanja.
