05.07.2014
Rudi Klarič
ŠČURKI SO JI POVEDALI
“Včeraj sem slišala nekaj, kar te bo zanimalo,” je NSX rekla takoj, ko se je udobno zleknila v ležalnik na terasi. Zunaj sva se počutila najbolj varno pred prisluškovalnimi napravami, ki jih je baje polno vsepovsod.
“Kaže, da so iznašli že take, ki se množijo same od sebe, kot ščurki. Sploh ne potrebujejo baterij, sami si iščejo hrano,” mi je uvodoma razložila najnovejšo tehnologijo prisluškovanja.
“Prisluškovala sem pogovoru strica Iks in strica Ipsilon, ki sta se odločala o imenovanju nove pooblaščenke za varstvo osebnih podatkov.”
“Saj pooblaščenke ne imenujejo strici,” sem oporekal. “O tem vendar odločajo poslanci.”
“Saj vem, da me skušaš spraviti v smeh. Počakaj, da Ti najprej povem. Stric Iks je povedal, da se je boter odločil, da RTVS nujno potrebuje prenovo in da bi bila prejšnja pooblaščenka, kot nekdanja članica organizacije, zagotovo najbolj prava za kaj takega. Za dosedanjo pooblaščenko pa naj strica Iks in Ipsilon poiščeta pravo zamenjavo.”
“Aha, sedaj razumem. Ker je v parlamentu večina poslank in poslancev zvesta botru in ne svoji vesti, lahko boter doseže, da so na vsa pomembna mesta imenovani samo njemu zveste pripadnice in pripadniki mreže.”
NSX je nestrpno odkimala. “Ne na vsa pomembna mesta, samo na tista, ki so pomembna za to, da lahko mreža čim bolj nemoteno krade.”
“Zakaj pa spet potrebujejo toliko denarja? Janša je zaprt, za Cerarja pa kaže, da jim ni nevaren.”
Presedla se je k meni tako blizu, da se mi je v hipu zameglilo v zgornji in spodnji glavi. Moral sem uporabiti svoj posebni trening, da sem lahko vsaj za silo izostril njen šepet: “Plačati bodo morali svetovalce ameriške mreže!”
“Sta o tem govorila strica Iks in Ipsilon?”
“Prav o tem. Stric Iks se je razburil, zakaj vendar boter potrebuje toliko denarja, saj so stroški za svetovalce skromni in bodo tako ali tako plačani iz volilne kvote, ki jo dobijo stranke od države za stroške svoje propagande. Stric Ipsilon pa mu je pojasnil, da ne gre za te stroške. Pokriti bo treba tudi razliko med objavljenim in zaresnim zneskom.”
Bil sem dokaj razočaran. “In to naj bi bila ta sila pomembna informacija? Saj je splošno znano, da vsak bistroumen lobist na mizi prikaže drobiž, ostalo pa dobi pod mizo.”
Pogledala me je skozi priprte oči, da mi je po notranjosti telesa zagomazelo od nenadnih mravljincev neznanega izvora. Moral sem se odmakniti za cel meter, da sem lahko ohranil prisotnost duha. Vendar se je ponovno primaknila k mojemu desnemu ušesu tako, da ne morem jamčiti za vsako besedo, ali sem prav slišal.
Poročala je nekako takole.
Stric X:
“Saj se je naš lobist z ameriškimi svetovalci vendar dogovoril za kompenzacijo.”
Stric Y:
“Američani so mu rekli, da kompenzacija do nadaljnjega odpade.”
Stric X:
“Zakaj za boga miloga?”
Stric Y:
“Ne bodo več plačevali franšize za naš patent na področju lažiranja volilnih rezultatov model 1945-2014. Pravijo, da je zadeva zastarela in da imajo sedaj že nekaj povsem novega, nabavljenega v Siriji. Naš sistem pa da je mogoče razkrinkati z uporabo koloidnega srebra.”
Stric X:
“Kako pa bomo sedaj plačali njihovo svetovanje?”
Stric Y:
“Zelo težko. Skorajda nemogoče, če ne bodo Zoki, Alenka in ostali naši zmagali na volitvah.”
Stric X:
“In kaj pravi boter?”
Stric Y:
“Saj ravno to sem ti prišel povedat. Potrebno bo zapreti ves SDS in zagotoviti sredstva za SMC.”
Stric X:
“Strahota. Ta svet mora propasti. Pod mizo moraš plačati za pošteno delo tujih strokovnjakov ... Kakšni grozni časi. Kakšne komplikacije. Moraš sodišču predložiti lažirane dokaze, če hočeš koga za bori dve leti zapreti. Včasih si jih preprosto postrelil in vrgel v kraško jamo ... O, moj maršal, kje si zdaj ... Če bi vedel, kako zelo te pogrešamo ... Ti si bil edini, ki si profesionalno obvladal te stvari ... Sedaj pa sami amaterji ...”
Potem, ko mi je vse to zaupala, se je NSX odmaknila od mojega ušesa, kar je bilo škoda.
V času, ko mi je tesno šepetala na uho, sem na znanem delu svojega telesa začutil, da mi je na znan način, na znanem mestu, skozi znane dele njenega telesa nekako prirasla k srcu.

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča