22.07.2014
Rudi Klarič
GROZA IN STRAH
Nujno sem moral poklicati nečakinjo strica X. Tole s Telekomom Slovenije ni več normalno. Hotel sem zvedeti, kaj se dogaja.
NSX nekaj dni ni mogla priti zato, ker ji je bil stric ves čas za petami. Končno se je uspela izmuzniti in je poletela v smeri Podgozda z rdečim balonom neznane barve. Tako ni mogla biti sumljiva.
Ko je varno pristala na barju na iški strani visokonapetostnega daljnovoda (drugje bi bilo nevarno), sem šel ponjo z rdečo Toyoto tudi neznane barve, da ne bi vzbujal pozornosti. Vozila sva se po vaseh južne Slovenije: Ig, Dobravca, Podgozd, Mali vrhek, Škrilje, Golo, Zapotok, Kurešček, kjer sva se pod cerkvijo usedla na klopco in pol ure tiho molčala pod vtisom vsega, kar mi je med vožnjo povedala.
Povedala pa je, da je pri stricih obsedno stanje. Nihče (razen predsednika vrhovnega sodišča) ne more na zaslužene počitnice.
Na kratko. Botra so njegovi iz nacionalne javne RTV obvestili, da se je vlada odločila prodati TELEKOM SLOVENIJE.
Strici so mislili, da se bo botru zmešalo. Šele ko je vzel neznano pomirjevalo neznanega izvora, jim je lahko razložil tako, da so dojeli. Če bodo kupili TELEKOM SLOVENIJE zaostali Nemci, sovražniki komunalsocializma, bo vendar ogrožena botrova žična mreža.
Hodil je gor in dol po vinski kleti. “Ali se je vsem v vladi zmešalo? Ali je mogoče, da je Alenka pozabila, da smo preko žične mreže povezani z vsakim slovenskim gospodinjstvom? Zakaj nesrečnici nihče ni povedal, na kak način sistem deluje? Saj bi vendar morala vedeti. Saj ni po župi priplavala na položaj.”
Boter je grozeče sklenil svoj govor: “Naše veselice bo konec, če bo lastnik TELEKOMA SLOVENIJE pohlepni tujec, ki mu bo šlo samo za denar.” Potem je socrealistično dodal: “Morda bi nam uspelo, če bi ga kupili Rusi. Z njimi bi se preko strica lobista zlahka sporazumeli. A za to bo potrebno nekaj več časa. Tam vse poteka po načelu načrtnega odlašanja, kot se spodobi za socialistično sodstvo.”
Hitro kot blisk so ukrepali. Stric X je prevzel obveznost, da izbere našega človeka poštenega rodu, ki bo takorekoč iz nič ustanovil vladajočo stranko.
Nekaj malega se je izbranec za zmagovalca na volitvah upiral, češ nimam programa. Vendar sta ga teta Z in stric Ž prepričala, da mu ga bosta pomagala narediti v treh dneh in pol. Stric, ki so mu pravili Tetek, se je zavezal, da bo organiziral volitve v rekordnem času. Ker je študiral, kako študirajo v tujini, se je zelo strokovno izražal. “Hitrost je naša komparativna prednost,” je pojasnil. “Tako bodo imeli Janševi najmanj možnosti. Mogoče bo stranka ljudstva celo ostala pod pragom.”
Soglašali so, da izbranec propagande skoraj ne bo potreboval, saj volilni aparat (tisti, za katerega Američani nočejo več plačevati licence) hvala Bogu še deluje. Ne bo sicer izvoljen sto odstotno, a za silo bo tudi tretjina glasov zadoščala. Program nove stranke mora vsebovati tri obvezne točke:
- Ob volilni zmagi mora zmagovalec izjaviti, da so bile volitve legitimne.
- Koalicijo izvoljenec ljudstva lahko sklene s komerkoli, razen s tistimi, ki imajo zaničljiv odnos do socialistične sodne prakse in tovrstne vladavine prava.
- Za nobeno ceno prodati TELEKOMA SLOVENIJE.
Ostale točke programa si lahko izvoljenec ljudstva poljubno izmisli.
Tetek je vprašal: “Kaj pa če bo kdo oporekal legitimnosti volitev, ker je slovensko sodišče v volilnem času imelo v zaporu vodjo opozicije?”
Boter se je vzravnal, da je bil naenkrat videti za glavo višji. “Če bo kdo trdil, da volitve niso bile legitimne, ga je potrebno osmešiti, popljuvati, fizično in komunikacijsko onemogočiti in za vse večne čase diskreditirati. Ni pa ga treba ubiti. To je zastarelo. Izklopiti mu je treba internet. Ga na smrt prestrašiti. Kaj ne veste, kaj je o taki barabi zapisal tovariš Prešeren?”
Vsi so bili v zadregi. Nihče ni vedel, na kateri izrek pisca besedila slovenske državne himne misli veliki vodja. Kako kaznovati vsakogar, ki bi si upal trditi, da so bile te volitve nelegitimne?
Boter se je dvignil na prste in tako postal še višji. S presenetljivo nadzorovanim glasom je oznanil: “Tovariš France je za takega človeka zapisal: 'On živi, umrje brez dnarja'.”
Čeprav je bila klopca v senci, mi je postalo vroče. Nekoliko zaradi poletja konec julija, malo pa tudi zaradi TELEKOMA SLOVENIJE. Spomnil sem se, kako je predsednica na hitro preklicala prodajo in odločitev prepustila novi vladi. Kako je izvoljenec ljudstva brez sramu in nepotrebnega odlašanja izjavil, da so bile volitve legitimne, in kako s SDS ne bo sodeloval, ker ima njen predsednik zaničljiv odnos do obstoječe vladavine prava.
S pojasnilom, da jo zebe, se je NSX presedla tako, da se je z zgornjim levim delom oprsja nedolžno stisnila k moji desni rami. Rešil me je zvonik. Odskočila je na svoje mesto, ko je v stolpu elektronsko vodeni cerkveni zvon začel na ves glas nabijati poldan.
Prodorno sem jo pogledal: “Ampak, potem se je izvoljenec ljudstva predrzno premislil in oznanil, da bi nastala velika škoda, če ne bo prodal TELEKOMA SLOVENIJE.”
“Saj v tem je stvar. Moral ga bo prodati. Pri Rusih pa gre vse prepočasi. Prav to sem ti prišla povedat. Če bodo novi lastniki natančni Nemci, bodo vsekakor naredili tudi tehnični pregled TELEKOMA SLOVENIJE. Od tod tam obsedno stanje.”
Počasi se mi je začelo svetlikati: “Hočeš reči, da bi lahko našli gojilnico ščurkov in seznam tehničnih oseb iz časa telefonske tožilske in sodne prakse pred letom 1991, ki bodo postale odveč?”
Pogledala me je skoraj enako cinično in prezirljivo kot Janša socialistično vladavino politike in prava.
“Če te ne bi imela tako zelo rada, bi rekla, da si popoln kreten. Tako pa vem, da se samo malo šališ z mano. Priznaj, da veš, da se je miselnost socialistične telefonske prakse in njene žične mreže v celoti, povsem nedotaknjena in neokrnjena ohranila.”
Globoko sem se zamislil. “Zaradi neizvedene lustracije torej sprememb v Sloveniji ni v miselnosti. So samo v tehniki, s katero je vladavina podedovane socrealistične miselnosti dobila še toliko večjo moč."
Končno sem razumel, zakaj je na celotnem Podgozdu crknil samo moj priključek. In zakaj smo samo nekateri nenadoma izklopljeni. Zadeva nima niti najmanjše povezave ne z nebeškim bliskanjem niti z grmenjem. Gre za strah in grozo pred novim lastnikom TELEKOMA SLOVENIJE. OBSEDNO STANJE vsekakor mora nastopiti, če je iz podedovane in nadgrajene žične in brezžične elektronike potrebno v borih nekaj tednih odstraniti tiste, ki dokazujejo povezanost botra, stricev, tet, nečakinj, vnukov ... z vsako osebo ali vsaj osebnostjo.
Kaj bi se zgodilo s tetami in strici, če bi se svet lahko nenadoma prepričal, na kakšen način je bila komunalsocialistična telefonija kar preko telefonije povezana z vsakim slovenskim gospodinjstvom?
Če nekoliko paranoično pomislim v tej smeri, se mi ne zdi več čudno, da vlada v TELEKOMU SLOVENIJE obsedno stanje. Odstranjevanje delujočih ostankov kadrovske, tehonološke in tehnične opremljenosti komunizma ni enostavno opravilo.
Čudno je le, da nečakinja strica X sedi z mano na isti klopci pod cerkvijo na Kureščku in me zaljubljeno gleda četudi ve, da imam do njenega botra in stricev tako skrajno kritičen odnos.
V napadu nenadne nežnosti je neozdravljivo bolna NSX hotela, da ji prerokujem iz roke. Bila je zmožna izkoristiti vse pravne možnosti, da bi se je vsaj rahlo dotikal. Prijel sem jo za roko in si natančno ogledal njeno dlan.
Pomirjevalno sem ji razložil: “Lahko mi verjameš. Narava bo sčasoma vse postavila na svoja mesta. Ozdravela boš. In ne samo to. Prepoznala in odpravila boš vzrok samo navidezno neozdravljive bolezni Tvojega telesa.”
To je bil moj Neodvisni komentar objavljen na 32. dan zapora Janeza Janše - političnega zapornika.
Da ne bi prišlo do nesporazuma, sem dolžan pojasnilo tudi Tebi, ki redno prebereš vsak moj neodvisni komentar do konca. Ne zanašaj se na naravo, da Te bo duhovno prebudila. Duhovno prebuditev mora doseči vsakdo sama ali sam. Pri tem Ti je lahko v neprecenljivo pomoč moj neodvisni komentar ali pa Prebujevalnica na Podgozdu 5, nad Igom, v smeri Kureščka, vsega 15 kilometrov od središča Ljubljane.
Povezava > PRIREDITVE NA PODGOZDU

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča