07.10.2014
Rudi Klarič
CILJ POSVEČUJE SREDSTVO
Slovenska kandidatka za evropsko komisarko, Alenka Bratušek, je na zaslišanju izjavila:
“Bolj kot odgovornost je pomembno, da si zastavimo ambiciozne cilje in za njimi tudi stremimo.”
To pa pomeni, da za našo kandidatko za evropsko komisarko cilj posvečuje sredstvo.
Tak njen odnos je posledica brezvestnosti, s katero je bila okužena vladavina črnosrajčnikov v deželi fašizma. Enako škodo je povzročila vladavina SS v deželi nacizma. Še danes so žive posledice brezvestne vladavine rdečega prava v deželah, okuženih z miselnostjo sovjetskega komunizma. Z enako brezvestno miselnostjo je še vedno obremenjeno slovensko sodstvo. Posledica tovrstne brezvestne etike in morale je še danes veljavna slovenska sodna praksa. S pomočjo takšne sodne prakse je fašizem, nacizem in komunizem udejanjal zločinsko načelo: cilj posvečuje sredstvo.
Kako dolgoročno uničujoče so v moralo in etiko duhovno neprebujenega človeka zagrizene posledice take miselnosti, zgovorno dokazuje citirana izjava Alenke Bratušek. Naša predstavnica nikoli ni bila fašistka, nacistka, niti komunistka. Kljub temu pa je njeno pamet grobo prizadela oholost in domišljavost njenih predhodnikov in vzornikov. Tako hudo je okužena s prepričanjem, ki je dokazano zločinsko, da bi bila nujno potrebna pomoči energijskega polja čiste vesti, ki pa ga njeni lobisti zaradi njihovega rdečega načela, da cilj posvečuje sredstvo, seveda ne premorejo. Ti vzorniki so odgovorni za to, da je tako brezvestna oseba, njihova pripadnica, lahko v Sloveniji zapriseženo (kljub temu, da niti sluti ne, kaj je to vest) zavladala kot predsednica vlade. Brezvestni lobisti bodo odgovorni, če bo (ob morebitnem soglasju nove slovenske vlade) lahko zavladala tudi v vrhu EU.
Posledice 70-letne brezvestno usmerjene vzgoje in izobraževanja, nazorno opisuje naslednji odlomek iz daljšega opisa na temo: noro druženje v energijskem polju brezvestnosti (prosto po nekdaj obveznem čtivu – ruskem socrealističnem romanu: “Kako se je kalilo jeklo”).
SEDMO PISMO:
Nekdo od naših napiše 1000 strani dolg znanstveni traktat o klavirju. Podrobno popiše velikost, težo, barvo, notranji okvir, strune, napetosti v okvirju po uglasitvi, klaviaturo, velikost in razporeditev tipk, kladivca-ponaslov, mehaniko, material in žametno oblogo (tu vskoči Alenka Bratušek in pogumno prezirajoč vsako odgovornost prispeva k nacionalnem interesu z malomarno ekspertizo o vmesni tekstilni plasti in njenem vplivu na švicanje pianista na recitalnem koncertu, z ozirom na relativno vlago zraka, temperaturo in letnim časom), itd. itn. v neskončnost.
Ta nekdo naš zasede Katedro za klavir na akademiji za klavirje, postane član SAZU in častni ustanovni član Foruma 21. MK mu ob obletnici njegovega znanstvenega dela podeli Častni znak Klavirja s srebrnimi strunami, Pahor se strinja s podelitvijo in pripomni, da sprejema za ta akt polno odgovornost. Po podelitvi je skromna pogostitev in tovariško srečanje ob leseni maketi klavirja, ki ga je izdelala Sistemska tehnika po patentu General Dynamics. Obenem podpišejo tudi pismo o nameri nakupa 150 klavirjev, postopoma, ker vseh naenkrat Pavček ne more dobaviti. Ranka Ivelja napiše v srce segajoč članek v Petanov Dnevnik, Rok Praprotnik pa slavljencu izroči 10.000 EUR iz sredstev, ki so jih dobili od države za dokapitalizacijo NLB. V kotu stoji Štefka s kozarcem penine, Maša Kociper se nekaj pogovarja z starosto Bučarjem in mu pred nosom, z ročico po zraku riše večje in manjše krogce. Štefka, ki to že nekaj časa opazuje, se mora nasloniti na steno, ker se ji že malo vrti. Jakič‡, široko nasmejan, se pogovarja z znanim ljubljanskim zobozdravnikom, ki med pogovorom nehote opazi začetek kariesa ob stari amalgamski plombi na osmici levo zgoraj. Rahlo okajeni Rajmond Debevec pripomni, da bi mu lahko z zračno puško na 30 metrov zamenjal plombo... ITD. (Lahko bi pisal še, pa je ura tričetrt na tri zjutraj).
(Pisec zgornjega pisma je podpisan in dovoli objavo, vendar brez njegovega podpisa.)
Opis nadaljnjih norosti v jutrišnjem Neodvisnem komentarju v pismu številka 8.
VPRAŠANJE MOJE VESTI:
Kdaj bomo v Sloveniji izvolili zakonodajalca, ki bo v slovenskem sodstvu prebudil življenjski interes ne samo za slepo spoštovanje prava, pač pa tudi za prebujeno spoštovanje človečnosti in čiste vesti?
Takrat bodo politični zaporniki na svobodi. Tisti, ki odločajo po načelu: cilj posvečuje sredstvo, pa bodo bodisi v zaporu, norišnici ali pa morebiti vsak dan najmanj eno uro v moji duhovni prebujevalnici (seveda le tisti, ki bodo to samo hoteli - tako se ni bati pretiranega navala).
Čakam torej zakonodajačca, ki bo predlagal in uveljavil sistemski zakon za učinkovito varovanje človekovih pravic v skladu s že podpisano konvencijo EU. Takrat bo slovensko sodišče prisiljeno opustiti komunstično sodno prakso.
Takrat bo moja država končno osvobojena vladavine brezvestne (nore) miselnosti, da cilj posvečuje sredstvo.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b