15.10.2014
Rudi Klarič
DRAGI DR. MNOGY
Velik del slovenske inteligence oziroma izobraženk in izobražencev, kot se jim lepo reče po naše, o vesti nima pojma. Poglobljenih spoznanj o tem, kaj naj bi bilo resnično vestno ravnanje, v Sloveniji še vedno ni v izobraževalnem niti vzgojnem načrtu nobene šole niti fakultete. Prioriteta slovenske politične in sodne prakse je še vedno količinskost (množičnost), ki ima prednost pred kakovostjo (vestjo). Zato bi bilo resnično vestno ravnanje seveda tudi v slovenski politični tožilski in sodni praksi nenavadna izjema.
Morda utegne objava naslednjega pisma dr. Mnogyju in še komu pomagati do nekoliko lažje in hitrejše poti iz množične zasanjanosti in iz čustvenega političnega pravljičarstva v vestno in kakovostno ravnanje.
PISMO ŠTEVILKA TRINAJST
Dragi dr. Mnogy. Ob (v prejšnjem Neodvisnem komentarju omenjenemu, le bežno opisanemu) ropu stoletja, so komunisti v Sloveniji načrtno izvajali tudi inženiring prebivalstva.
Imamo tako velik odstotek priseljencev z juga, da se odgovorne službe bojijo povedati. Te statistike ne boste našli nikjer. Poleg strogega varovanja tovrstnih, za javnost vsekakor pomembnih podatkov, ima ta populacija tudi prednost pri neprofitnih stanovanjih, službah, njihova imena najdete na številnih vodilnih mestih v sindikatih in državni upravi. Njihova logična značilnost je, da praviloma nezmotljivo, čustveno motivirano in povsem brezvestno, delujejo v korist tistega, ki jim je vzpon na ta delovna mesta omogočil.
Nič nimam proti priseljencem niti internacionalizmu. Moti me le komunistično podcenjevanje in zaničevanje človečnosti, lastne vesti in lastnega rodu.
Prezir do lastne države in slovenskega naroda postkomunisti brezvestno a zato toliko bolj načrtno uveljavljajo tudi v šolskem sistemu in z v pol stoletja “izgrajeno” in dodobra preizkušeno medijsko pralnico možganov.
Po demokratizaciji Slovenske državne ureditve vedno znova sprožajo afere, v katerih so z medijskim linčem obsojani “negativci” v glavnem s strani pomladnih strank. Seveda so popljuvane in oblatene predvsem osebnosti, ki se udbomafiji ne udinjajo pri podpori raznim kučanovskim pokojninskim privilegijem, zakonu o arhivih in podobnemu.
Komunizem se ne more obdržati in ne more obstajati brez notranjega sovražnika. Najbolj preganjani državni sovražnik št. 1 je Janez Janša, ki ga celo v zaporu ne morejo pokoriti.
Oholo se posmehujejo celemu svetu, češ, kaj nam pa morete. Smo najmočnejši v Evropi. Lahko si dovolimo imeti edinega političnega zapornika v EU. ”¨”¨
Dr. Mnogy, kot mnogi drugi, verjame da Janez Janša ni politični zapornik. Misli, da je le politik, ki je obsojen zaradi kaznivega dejanja. Resnica je bistveno drugačna: Janez Janša je politik, ki je po krivem obsojen zaradi iz političnih razlogov insceniranega kaznivega dejanja. Kot deponiranim komunističnim voditeljem opozicijskega politika, ga je nelustrirano sodstvo, z uporabo avtoritarne sodne prakse obsodilo na preizkušen komunistični način. Ker ne razpolaga niti z enim samim trdnim dokazom, ga je sodišče obsodilo na osnovi neznanske množice ničvrednih dokazov skrajno dvomljivega porekla in vrednosti.
Sodni proces obsojencu ni dokazal krivde. Dokazal je le iz komunističnega načina obtoževanja, sojenja in obsojanja izhajajočo sodno prakso. Brezvestna morala te sodne prakse izhaja iz prepričanja, da cilj posvečuje sredstvo in da količina lahko nadomesti kakovost.
RDEČI DEL MOJE PAMETI ME ŠE VEDNO SPRAŠUJE:
Ali ni bolje biti brezvestno lojalen zločinu in biti na svobodi, kot biti svoji vesti zvest domoljub in poštenjak, a v zaporu?
MOJA VEST ŠE VEDNO ODGOVARJA:
Bolje je biti v zaporu kot spoštovati voditelje zločinske organizacije, ki so na svobodi. ”‹Kadar je spoštovanje zločinske tožilske in sodne prakse pogoj za svobodo, je biti v zaporu zgledno, vestno in častno.

fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča