18.10.2014
Rudi Klarič
NIČ VEČ NE BO, KOT JE BILO
Iz pisma, ki sem ga prejel pred nekaj dnevi, zveni dobronamernost. Gospod, ki mi ni dal dovoljenja, da objavim njegovo ime, v glavnem soglaša s piscem pisma, ki sem ga objavil na 108. dan zapora Janeza Janše. Ne more pa soglašati z enačenjem partizanov in komunistov. Vsebina pisma je odziv na pismo, ki sem ga objavil pod naslovom: 108. DAN – O VIRU ZLA 6
PISMO ŠTEVILKA ŠESTNAJST
Takole pravi dobronamerni pisec o vsebini pisma številka 6:
Pisec je dober, oster in ubeseduje misli mnogih bralcev. Menim pa, da je tu posegel v segment, ki je delikaten. Namreč mešati besedo Partizan in Komunist ne gre.
Mnogi so bili med vojno in po vojni domoljubi in so se borili proti okupatorju v Partizanskih vrstah iz čiste vesti ter iz potrebe po svobodi in varnosti, ne pa zaradi ideologije.
Seveda pa tudi zaradi slednjega, saj je bila delitev sredstev tedaj nepravična, pretežno v rokah tujcev, skušali so nas ponemčiti, poitalijančiti …
Obljube komunizma so bile lepe – delitev zemlje in proizvajalnih sredstev med male ljudi, svoboda narodu, smrt fašizmu …
Potem so se Partizani borili čedalje bolj tudi proti notranjemu sovražniku, kolaboraciji in narodnoosvobodilna vojna se je delno sprevrgla v državljansko. Na koncu popolnoma.
Še enkrat sem si pazljivo prebral pismo 108/6, ki je izzvalo zgornji odziv.
Vest mi pravi, da moram vzeti pisca v bran. Vsekakor ni niti najmanj pomešal partizanov in komunistov.
Pol stoletja so slovenske šole učile, da je partizanski boj vodila Zveza komunistov. Niti enega dokumenta doslej nisem našel, iz katerega bi bilo razvidno, da je bila ZK podrejena partizanom. Bilo je ravno obratno: partizani so služili ZK. Hipoteka slepe poslušnosti brezvestni organizaciji bremeni slovenske partizane še danes.
Soglašam, da bi se morali slovenski partizani bolj jasno in bolj odločno ločiti od komunistov in njihove nesporne zločinske politične in zločinske sodne prakse. Vendar morajo to ločitev opraviti partizani sami tako, da bo tudi v praksi zalegla. To pa bo težko, saj jih je vse manj in manj in jim zmanjkuje časa. Mogoče bodo to opravili njihovi dediči, ko se bodo duhovno prebujdili.
To bi lahko partizani in seveda tudi deponirani komunisti naredili tako, da bi se prihodnjo pomlad (do nje je še dovolj časa za zahtevne priprave) zbrali – na primer – pri grmadi lesa namenjenega kresu na Cankarjevem vrhu. Tisti, ki jo še imajo, bi na prireditev lahko prinesli deponirano partijsko izkaznico. Zatem bi obstopili grmado in bi nanjo, z gospodom Kučanom na čelu, vrgli vsak svoj rdeči dokument o svoji pripadnosti zločinski organizaciji. Potem bi lahko mirne vesti nazdravili novi Sloveniji in zapeli Zdravljico.
Zatem bi lahko gospod Kučan lastnoročno prižgal kres in ponovno, vendar to pot v nedeponiranem stanju, izrekel preroške besede: “nič več ne bo, kot je bilo.” Nekakšen popravni izpit torej.
Moja najljubša astrologinja je mnenja, da je potrebno opraviti novo razglasitev ustanovitve demokratične in samostojne Slovenije in za to priložnost skrbno izračunati datum in uro dogodka. Čas, v katerem je gospod Kučan prvič izrekel preroške besede, se je namreč izkazal in kasneje dokazal kot astrološko izrazito neprimeren. Gre za posledice precenjevanja ideologije (pameti) in podcenjevanje duha in pravičnosti (čiste vesti in čiste narave). Zavrženje deponiranih rdečih knjižic kot simbolov zločinske miselnosti na Kres na Cankarjevem vrhu je idealna vsakoletna priložnost za duhovno prebujenje in očiščenje.
Po taki prireditvi, lahko tudi na drugem znanem kraju na znan astrološko izračunan datum, ob znani pravi uri, bi se vsi skupaj lahko oddahnili.
Po mojem mnenju bi šele z organiziranim javnim zavrženjem deponiranih partijskih knjižic prišlo do moralno politično in etično nesporne ločitve partizanov od komunistov. Partizani (vsaj tisti, ki bi se razbremenili hipoteke rdeče knjižice) bi doživeli očiščenje in bi se, “sicer malo pozno, a vendar od srca”, osvobodili bremena zgodovinsko nesporno dokazane podrejenosti oziroma slepega, ozkoumnega služenja zločinski organizaciji.
MOJA PAMET SE ŠE VEDNO SPRAŠUJE:
Ali ni bolje biti brezvestno lojalen zločinu in biti na svobodi, kot biti svoji vesti zvest domoljub in poštenjak, a v zaporu?
MOJA VEST JI ZVESTO ODGOVARJA:
Bolje je biti v zaporu kot spoštovati voditelje zločinske organizacije, ki se repenčijo na svobodi. ”‹Kadar je slepo spoštovanje deponirane zločinske tožilske in sodne prakse pogoj za svobodo in vodi na mesto predsednika vlade in države, je biti v zaporu zgledno, vestno in častno.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b