27.10.2014
Rudi Klarič
SLOVENSKI RAJ
Danes zjutraj sem na neznani radijski postaji ob neznani uri – po zimskem srednjeevropskem času – v moji neznani kopalnici poslušal radio neznanega izvora in neznane izdelave. Napovedovalka je povedala, da so skoraj povsod po svetu banke imele rekordne dobičke, medtem ko bi naše brez naših zvestih davkoplačevalk in plačevalcev zagotovo propadle, saj so imele rekordno izgubo.
Pa Te vprašam: ali je tega kriv Janez Janša, ki je v zaporu, ali pa so morebiti iz Slovenije naredili zgodbo o izgubi nelustriranke in nelustriranci, ki še vedno kot tete in strici lebdijo na zlati svobodi in budno skrbijo za to, kateri bodo in kateri ne bodo lebdeli na visokih bančnih, sodnih, političnih ... položajih?
Večino ljudstva popade groza in strah, če kdo samo omeni lustracijo. Če si hočeš nakopati zamero gospoda dr. Mira Cerarja in njegove levice, zadošča že samo, da sanjaš o lustraciji. Lahko se zgodi, da bodo v splošnem šparanju prepovedali sanje ali pa jih bodo vsaj obdavčili. Vendar samo za desničarje. Levičarji bodo lahko še naprej neobdavčeno sanjali.
Lepo je nekoč povedal pravnik, gospod Milan Kučan: “Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan.”
Kar navajam, niso sanje.
Po letu 1945 so zavladali slovenski komunisti in brez vsakega odlašanja zaplenili (pokradli) premoženje večini premožnih, četudi so si ga mnogi pridobili na pošten način. Tako so se naučili zgledno krasti.
Kadar je zmanjkalo denarja, so ga pač natiskali. Tako so postali vešči ponarejanja.
Če jim kdo ni bil všeč ali pa so se ga bali, so ga preprosto umorili. Izurili so se v ubijanju s sodbo ali brez nje.
Če si je kdo prizadeval za svobodno ustvarjalnost, so ga obtožili in obsodili, da je čez ograjo gledal sosedovo zelje. Dokazov niso potrebovali, saj so se usposobili v obsojanju in zapiranju ljudi brez dokazov. Po pol stoletja take sodne prakse se jim je le-ta tako priljubila, da se jim srce trga, če samo pomislijo, da bi se morali posloviti od nje.
Da bi kdo ne mogel hoditi po drugi poti kot oni, so se tovarišice in tovariši v šolah in na fakultetah samodejno izurili v usmerjenem izobraževanju. Niso proizvajali gospa in gospodov, pač pa tovariše in tovarišice. Znali so lepo razložiti, zakaj je dobiček nekaj slabega in zakaj je proletarec več vreden od gospoda. S tem so v svoji pameti utrdili zmožnost laganja.
Za primer, da je ljudstvu – socialistično usmerjeni kulturi navkljub – vseeno kdo postal prisrčen, so izurili medije, da so ga nemudoma oblatili in očrnili tako zelo, da se je v hipu (brez vsakega odlašanja) zmogel spremeniti iz peka ali zdravnika v dimnikarja. Postali so mojstrice in mojstri manipuliranja in spletkarjenja.
Lahko bi našteval do sodnega dne. Zmogli so vse, le dobro delati in pravično razsojati ne.
Ker ni bilo lustracije, pač še vedno počno, kar zares dobro obvladajo: si prilaščajo tuje premoženje, zapravljajo dosežke tujega truda, se sprenevedajo, zlorabljajo lahkovernost proletarcev vseh dežel, branijo svoj plen, ki mu pravijo pridobitve, po krivem obsojajo ...
Za nelustriranke in nelustrirance je Slovenija raj. Ljudstvo je zločincem ponudilo ključe od bank, da se ne bodo po nepotrebnem trudili z vlamljanjem.
Ali je sedaj bolj jasno, zakaj imajo naše banke izgubo?
Tistim, ki se udeležujete demonstracij, predlagam, da na transparentih, majicah, zastavicah, značkah ... nosite samo živo rdeč napis:
ZAHTEVAM LUSTRACIJO!
S to zahtevo boste naredili več kot z milijoni ostalih prošenj, želja, upov in praznih pričakovanj.
PAMET SPRAŠUJE