31.10.2014
Rudi Klarič
IZOBČENJE
Ko so se voditelji levega dela slovenske pameti leta 1945 revolucionarno polastili oblasti, so zgodovinsko dokazani duhovni prebujenci, razsvetljenci, kmečki uporniki ... skratka vsakdo, ki so kdajkoli kaj reformiral, od Sokrata in Trubarja do Matije Gubca, postali vredni vsestranskega občudovanja, priznanja, spoštovanja ...
Glasniki desnega dela slovenske pameti, ki so v preteklosti razvoju, napredku, reformaciji, revoluciji. terorizmu, brezvestni sli po napredku ... vsaki brezvestni moritvi nasprotovali, so bili spoznani za ničvredneže, zatiralce, zločince, ki jih je čas upravičeno povozil, ali pa vsaj neusmiljeno izobčil in obsodil na brezimnost.
Nič ni narobe, da imamo državne praznike ki ohranjajo spomin na versko reformacijo ali upor proti okupatorju, četudi posredno poveličujejo tudi čaščenje revolucije, prevratništva, terorizma, brezvestne moritve kot legitimnega sredstva za napredek in razvoj.
Neuravnovešeno je, da ob praznikih, ki poveličujejo napredek in razvoj za vsako ceno, nimamo tudi praznika človeške vesti. Tiste vesti, ki bi omogočila napredek in razvoj mimo zločinske politične, ekonomske in sodne prakse.
Po volji ljudstva ima v Sloveniji odločilni politični položaj že od leta 1945 naprej levi - revolucionarni del slovenske pameti, ki izhaja iz več kot pol stoletja trajajoče vladavine brezvestnosti.
Za levo stran pameti je razumljivo, za desno pa nenavadno, da se ljudstvo tudi po letu 1991 niti v enem samem primeru ni odločilo, da bi smel biti predsednik države kdo iz desnega dela slovenske pameti.
Predsedniki Slovenije naj bi bili spodbujevalci vestnega ravnanja, poštenja, človečnosti, napredka in miselne reformacije.
Izvoljenci politično uspavanega ljudstva so vsi po vrsti so prepričani, da so napredni, vendar je država v moralnem in denarnem razsulu.
Politično uspavano slovensko ljudstvo živi v sanjskem prepričanju, da voli tiste, ki si to zaslužijo, zares pa od leta 1945 do dne, ko to pišem, daje pravico do položaja predsednika države le tistim, ki častijo simbole zločinske organizacije.
Več kot očitno je večina slovenskih volilk in volilcev tako globoko uspavanih, da živi v sanjah. V svojem sanjarjenju o lepi preteklosti se udeležujejo volitev v večini tiste osebe, ki so prezrle, da so navidezni odrešeniški revolucionarji oziroma politični reformatorji resnični brezvestneži, ničvredneži, zatiralci, teroristi, politični in sodni zločinci.
Praznujemo Dan reformacije. Vrhunsko izobražen, levi del slovenske pameti se vsevprek čudi, kako je mogoče, da Slovenija nima duhovnega reformatorja, ki bi ga današnji čas tako zelo nujno potreboval.
Očitno je slovensko politično levico prizadela bolezenska izguba zgodovinskega spomina (strokovno: amnezija). Intelektualno je levi del slovenske pameti nadvse prebujen, glede vesti in duhovne moči pa spi spanje duhovno že dolgo mrtvega človeka.
Edino kar vsaka brezvestna pamet zares obvlada, je priti na oblast in najemati kredite. Prekipeva od sreče in ponosa, ko ji uspe dobiti posojilo.
Leva polovica slovenske pameti se posvetuje in sodeluje samo z levo polovico slovenske pameti. Priznava samo vladavino prava svojega botra, ozira se po svojih somišljenikih - stricih in tetah, sestričnah, bratrancih, snahah, zetih, vnukih, kadruje iz vrst najbolj zvestih članic in članov leve polovice pameti ... a začuda - reformatorja nikjer.
Amnezija ... demenca ... senilnost ... Vladajoči so vse bolj in bolj prizadeti. Veliki rdeči mag jim je prepovedal vest in spomin na svoje zločine. Pozabili so, da je levi del slovenske pameti, ki ji po rojstvu in genih pripadajo, od leta 1945 do danes, sodno in izvensodno, z vsemi mogočimi sredstvi preganjal in pokončeval vsakogar, ki bi hotel karkoli reformirati na vesten način. Celo svojega zgodnjega prebujevalnega petelina Staneta Kavčiča so onemogočili. Nadvse radi spijo. Če se zbudijo pa samo jadikujejo. Vladavina brezvestnega prava in posledične junaške jamrarije in cmeravosti.
Ker slovenska levica duhovno spi po 24 ur, noč in dan, se ji ne more posvetiti, kaj bi bila edina prava reformacija. V globokem duhovnem spanju ne morejo zaslišati glasu vesti, ki bi jim povedala, da bo Slovenija doživela razsvetljenje šele po lustraciji. Takrat, ko bodo častilke in častilci zločinske miselnosti in njenih simbolov doživljenjsko izobčeni iz brezvestne vladavine prava in njene podedovane - kontinuirane - politične, medijske, izobraževalne, kulturniške, bančniške, sodne ... prakse.
V desnem delu slovenske pameti, vsaj pri duhovno prebujenih, Janez Janša (trenutno že 133. dan v zaporu) vzbuja upanje. Leva polovica slovenske pameti, ima tega reformatorja in lustratorja v svojem političnem zaporu. Zaenkrat je zaprt za dve leti z možnostjo podaljšanja za primer, če bi spet hotel še kdaj Slovenijo reformirati tako, da bi bilo mogoče zaresne zločince - lustrirati.
OPRAVIČILO
Opravičujem se Ti, ker danes nisem objavil včeraj obljubljenih imen in naslovov tistih, ki so nedavno tega prisegli, da bodo ravnali po svoji vesti. Dan reformacije ocenjujem kot manj primeren za moje bralke in bralce, da bi pošiljale in pošiljali moje pismo, ki sem ga objavil v komentarju na 131. zaporniški dan slovenskega političnega jetnika. Morda bo vest naslovljenk in naslovnikov nekoliko bolj dovzetna za vsebino mojega sporočila jutri, na Dan spomina na mrtve. Dan spomina ne samo na preminule svojce pač pa tudi na mrtve priče organizirane brezvestnosti, ki v slovenskih kraških jamah in rudniških jaških že 70 let čakajo na Dan zaresne reformacije levega dela slovenske pameti.
Zavedam se, da bolj kot preminuli potrebujejo mojo pomoč živi. Zlasti tisti, ki so prisegli na svojo vest, ni pa jim še povsem jasno, kaj naj bi vest bila. Da ne bi postali krivoprisežniki, kar se jim hitro lahko zgodi, bi si lahko pomagali z mojo Prebujevalnico na Podgozdu, ali pa tisto, ki bo kmalu začela obratovati v BTC-ju.
Kdor nima poguma za duhovno prebujanje, ga lahko povzame iz čiste vesti Primoža Trubarja: “Grozili so mi, da me ustrele, a to me, hvala Bogu, malo moti ...”
MOJA PAMET ME SPRAŠUJE
vrednost naših del je b