VHODNA VRATA

Iskalnik

Polica

PRIPOVED
RUDIJA KLARIČA

PISAVA:  A-  A•  A+

19.03.2021

Tema:

ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA

DUH JE MOČNEJŠI OD SMRTI

Vsebina

2 – VESOLJNI RAČUNALNIK ••• IZSTRELITEV •••

PRELOMNICE NA MOJI ŽIVLJENJSKI POTI

••• preberi počasi ••• prebiraj večkrat •••

Rudi Klarič

21.3.2021

2

OBISK V VESOLJNEM RAČUNALNIKU

••• IZSTRELITEV •••

Prvo mojo življenjsko prelomnico je pomenila moja vrtoglava pot v Vesoljni računalnik in enako bliskovit povratek na Zemljo. Trajanja obiska ne morem opisati, saj se je čas, ko sem se mudil v Vesoljnem računalniku, zame ustavil. Lahko pa ocenim trajanje mojega bivanja tam po času moje odsotnosti z Zemlje. Od izstrelitve do povratka je minilo približno pet minut.

Na Zemlji sem takrat bival že celih 30 let. Nekega dne se mi je na zgornji ustnici pojavila nekakšna okužba. Najprej je bila videti kot mozolj, vendar se je v nekaj dneh povečala in začela nabijati in močno boleti. Zdravnik je ocenil, da je zadeva hudo nevarna, saj je blizu možganov in me lahko tovrstna okužba pošlje na oni svet. Torej me je napotil na urgentni oddelek kliničnega centra. Tam niso prav nič odlašali. Nemudoma so me odpeljali na operativni poseg.

Anestezistka mi je čez usta in nos položila masko in začela z uspavanjem. Ogljikov oksidul – uspavalni “smejalni plin” – je takoj deloval in začela me je zagrinjati tema. 

Takrat sem prvič v življenju zaznal svojo nadzavestno moč. Prešinila me je misel: “to je natančno tako kot smrt". Sledilo je noro spoznanje, da imam sedaj izjemno priložnost preizkusiti, ali se lahko smrti uprem. V hipu sem se prebudil in uspešno pregnal temo, ki se me je poskušala polastiti.

Slišal sem, kako je vstopila oseba in kirurga vprašala, kaj bo izbral za malico. Odločil se je za hrenovko. Potem je dejal anestezistki: “Po mojem ima že dovolj.” Odvrnila je: “Ima dovolj, ampak mu ne prime”. Da bi potrdil, da mi nič ne morejo, sem pomigal s prsti na nogah. “Pa res še miga,” je menil kirurg, “pa mu daj še malo.”

Spet me je začela zagrinjati tema in še bolj sem se osredotočil. Uspešno sem razgnal temo in bil neznansko ponosen nase. Zagrinjali so me vse močnejši črni valovi, jaz pa sem vsakega uspešno odgnal. Počutil sem se močnejšega od smrti.

“Sedaj ima že čez vsako mero,” je menil kirurg, “saj ga boš ubila”. Anestezistka je odmaknila masko. “Torej zarežimo,” je odločil kirurg. Tedaj sem zgrožen spoznal, kaj sem storil. Hotel sem zakričati “ne, vse še čutim”, a me je kirurg prehitel.

Ko je zarezal, je v moji glavi razneslo atomsko bombo. Strahotna bolečina me je skupaj z nadzavestnim delom duše izstrelila iz glave. Še danes – pol stoletja po tem – lahko pokažem mesto na temenu, skozi katerega sem zapustil telo in z neznansko hitrostjo letel skozi brezkrajno črnino neba. Potem se je v daljavi pokazala bela točka, proti kateri me je z nadnaravno in nadčasovno hitrostjo vlekla neznana sila. Naslednji hip sem spoznal, da to ni zvezda, pač pa bela lina, ki se je večala v okno. Z nepopisno hitrostjo me je poneslo iz popolne črnine skozi belo odprtino v brezkrajno belino. 

>>> SE NADALJUJE >>>

delo ciste vesti

Na vrh

delo ciste vesti

vrednost naših del je bistveno višja od njihove cene

Copyright © 2007 - 2021 Cultura Europaea d.o.o. Vse pravice pridržane.

Ponatis vsebin je dovoljen samo na osnovi pisnega soglasja avtorja.

Za citiranje posameznih delov vsebin je potrebno navesti avtorja.