10.4.2015
Rudi Klarič
O DON KIHOTIH
Bralka, ki si je pred kratkim ogledala moj film "Španija, videl sem te včeraj", mi je poslala naslednje
VPRAŠANJE
Lahko malo razjasniš tvojo misel iz tega filma, ki se me je očitno dotaknila »Don Kihot in Sančo Pansa; Plemenitost in razumnost; Teorija in praksa. Hodita skupaj vzporedno, nikoli se ne bosta srečali« …
Ker sem knjigo ponovno brala pred slabim letom ne morem mimo smeha (občasno do solz) ki so mi ga vedno znova vzbujale donkihotove plemenitosti. S stališča moje pameti je glavni problem pravzaprav »šund literatura« tistega časa, to so viteški romani po katerih se donkihot zgleduje, po drugi strani pa tudi moja pamet ni imuna na to vrstne zglede (zapisane bodisi v knjigah ali na filmskem platnu).
ODGOVOR
V bistvu gre za razmerje med duhovnim bitjem (osebnostjo) in osebo.
Don Kihot (osebnost – gospodar) predstavlja lepoto teorije – svobodno, lahkotno, samosvoje, visokolebdeče, vseh vezi prosto duhovno bitje (na konju) – plemenitost, ideale, duhovnost ...
Sančo Pansa (oseba – služabnik) predstavlja prakso: iz zemeljske resničnosti zraslo, na trdnih tleh izkušeno telesno bitje (na oslu) – dokaj zateženo pamet – razumnost, praktičnost, telesnost, snovnost ...
Gre za življenjsko sopotništvo duha in telesa, kakršno je videti, dokler duhovno bitje (Don Kihot) živi, odloča in deluje na zelo nizki ravni duhovne prebujenosti.
Duhovno bitje (Don Kihot) je prišlo na ta svet iz duhovnega sveta, z namenom, da zbere izkušnje o življenju v snovnem svetu. V ta namen mu je dodeljen služabnik – pamet (Sančo Pansa). Težave (smešne in tragične) nastopijo ob vajah neizkušenega duhovnega bitja (gospodarja), ko se uri za uporabo dodobra prebrisane pameti (služabnika).
Don Kihot je osebnost, zvesta svoji vesti. Vest v Cervantesovi pripovedi simbolizira prelepa Dulsineja, ki ji na tem svetu še neizkušeno, le na pol prebujeno duhovno bitje: Don Kihot služi – neumorno prezirajoč in zaničujoč naravne zakonitosti ...
Sančo Pansa je oseba, zvesta svoji naravi. Zato seveda ne verjame v za njegovo pamet povsem nedoumljivo Dulsinejo. Njegova pamet si želi le obogateti ...
Vendar Don Kihot in Sančo Pansa drug brez drugega ne moreta.
Bistvo sporočila pisca pripovedi o njunem nujnem in neločljivem sobivanju je:
Tvoje življenje in delovanje na tem svetu bo smešno ali tragično, če ne bo medsebojnega spoštovanja, razumevanja in vestnega sodelovanja med Tabo kot prebujenim, vestno delujočim duhovnim bitjem in Tvojo pametjo.
Za čas življenja v snovnem svetu se mora duhovno bitje najprej dodobra duhovno prebuditi. Zato neobhodno potrebuje pomoč duhovno prebujenih, ki pa jih na Zemlji ni v izobilju. Četudi jih iščeš pri belem dnevu z lučjo, le težko kakšnega najdeš. Dokler ne najdeš koga, ki je duhovno prebujen, se ne moreš prebuditi. Si v najboljšem primeru ovca, osel, konj oziroma Sančo Pansa.
Samo v stanju zadostne stopnje duhovne prebujenosti se zmoreš vestno prilagoditi zemeljski naravi in njenim zakonitostim. Na ta način lahko nemoteno zaznaš in morebiti celo opraviš poslanstvo, ki Ti ga sporoča tuja ali Tvoja vest.
Tragičnost Don Kihota izhaja predvsem iz dejstva, da v času njegovega prihoda na ta svet še ni bilo moje Prebujevalnice. Torej so bile njegove možnosti za uspeh enake diplomantom, ki doktorirajo na slovenski pravni fakulteti in postanejo predsedniki, ni pa jim treba prav ničesar vedeti o vesti.
Don Kihot je nazorna podoba teoretično lepega, lahkovernega, duhovno zelo pomanjkljivo prebujenega duhovnega bitja v praktičnem soočenju z brezobzirno in neusmiljeno naravo in domišljavostjo pameti tega sveta. To je bila za večinski del človeštva neizogibna bolečina in tragičnost tistega časa.
Komičnost današnjih dni pa je dejstvo, da moja duhovna Prebujevalnica že dokaj let obstaja, a vsi dosedanji ministri, predsedniki vlade s predsedniki RS na čelu raje ostajajo Don Kihoti, kot da bi uporabili Prebujevalnico. To je tragična komedija današnjih dni.
In zakaj hodita teorija in praksa vzporedno in se nikoli ne bosta srečali?
Zato, ker osnovni zakon narave tega sveta sporoča: osel nikoli ne bo konj in konj nikoli ne bo osel.
Oziroma – prosto po najbolj znanem slovenskem Ivanu:
NAJ SE PRASE DEVETKRAT ZAKOLNE
KRIL NE BO IMELO NIKOLI
Ostane nam uteha, da tisti, ki nam pripadajo človekove pravice, nismo sesalci, pač pa manj ali bolj prebujena duhovna bitja in kot taki (razen izgubljenih primerkov) ne bomo večno ostali na tem svetu.
V primeru, da nimaš namena večno živeti kot sicer podjetno, premožno, slavno, a le na pol prebujeno duhovno bitje – Don Pansa, pa Ti seveda lahko za prvo silo več kot odlično služi moja Prebujevalnica.
fotografije so iz osebnega filmskega in foto arhiva rudija klariča
vrednost naših del je b